Izraelski pogled na neiskoristenite mo`nosti vo Makedonija (2)

KLIMATA I PO^VATA POGODNI, A NEISKORISTENI

Pi{uva: Gideon SANDEL

  • Jas se pra{uvam zo{to ne se formira sli~no telo kako ova vo Izrael vo Makedonija?  Negovata funkcija }e bide da go napravi prviot ~ekor, da sobere informacija za site prazni objekti vo Makedonija i da bide centar do koj site zainteresirani proizvoditeli bi mo`ele da se obratat

2 Prazni industriski objekti: Vo mnogu slu~ai ne gledam pri~ina za opsesija od vlo`uvawe vo novi gradbi na razli~ni proekti koga vo Makedonija se nao|aat 10-tici, pa i 100-tici industriski objekti {to stojat prazni so godini, niz celata povr{ina na Makedonija, od koi del se sopstvenost na nekoja sega bankrotirana organizacija. Posetiv i vidov 10-tici vakvi mesta, so godini prazni farmi, koi{to vredat mnogu, no sega se prazni i beskorisni. Prazni objekti {to ne pripa|aat na nikakvi aktivni organizacii. Lu|eto - inicijatori za proizvodstvena, no i za druga aktivnost, proizleguva deka golem del od svoite sredstva }e treba da vlo`at vo zemjata i objektite {to }e mora da gi kupat i da vlo`at vreme i pari za nova gradba, namesto da vlo`at i da gi adaptiraat za specijalni potrebi ve}e postojnite objekti. Taka }e se za{tedi vreme i pari, efikasno }e se raboti i ostvaruva profit od samiot po~etok i }e ima mo`nost da se vratat site vlo`uvawa i brzo da se stekne profit na organizacijata. Jas li~no poznavam lu|e koi gi vlo`ile site sredstva vo beton i `elezo i koga trebalo da se polni glavniot del - objektot so oprema i obrtni sredstva buxetot predviden za ovoj objekt ve}e bil prazen. So toa nivniot trud i rabota propadnala, pa morale da baraat partner koj }e vlo`i vo oprema i da stavi na raspolagawe obrtni sredstva. Smetam deka toa e nepotrebno.

Isti problemi imale i vo Izrael koga vo po~etokot na 50 - 60-tite god. bile rasporedeni nasekade prazni objekti. Del od niv bile ostanati od Britanskata armija koja ja dr`ela Palestina kako kolonija, del od kompaniite {to gi napu{tile Palestincite od razni pri~ini i niza od drugi prazni objekti napu{teni od razni pri~ini. Mnogu brzo do{le do zaklu~ok deka vakvi objekti vredi da se koristat, so {to se {tedi i vreme i pari, kako {to ve}e spomenav. Za taa cel osnovale kompanija na koja i bile dodeleni site vakvi industriski objekti so ime "MIVNEJ - TASIA" (ovaa kompanija funkcionira profitabilno do denes). Ovaa kompanija zemala obvrska da gi renovira i adaptira site napu{teni objekti i da gi najmi na privatni proizvoditeli i razli~ni kompanii, so cel da se koristat za industrisko proizvodstvo. Procedurata bila sledna: inicijator bila "MIVNEJ-TASIA", no proizvoditelite sami birale napu{teni objekti od mapa na teren. Onoj objekt {to im pripa|al niv, cenata za negovo iznajmuvawe bila namerno niska i vredel da se najmi kako objekt so dolgoro~en dogovor, so mo`nost ponatamu i da se kupi ovoj objekt. Toa e dobra pri~ina za inicijatorot da vlo`i vo adaptacija za specijalni potrebi na ovoj objekt i vo nego da proizveduva i aktivivno da raboti. Po ova kompanijata za industriski objekti "MIVNEJ - TASIA" po~nala da gradi i novi objekti za industrijata na razni mesta vo Izrael, vo novi naselbi i na dr`avno zemji{te.

...Jas se pra{uvam zo{to ne se formira sli~no telo kako ova vo Izrael vo Makedonija? Negovata funkcija }e bide da go napravi prviot ~ekor, da sobere informacija za site prazni objekti vo Makedonija i da bide centar do koj site zainteresirani proizvoditeli bi mo`ele da se obratat. Zo{to da se gradi nova farma za gaewe brojleri koja bi ~inela okolu 1 milion dolari koga vo blizina na Gostivar ima ve}e vakva farma prazna so godini? Zo{to da se gradi nova farma za june{ko meso vredna milioni dolari koga vo okolinata na Sveti Nikole ima prazna firma so godini.

Vo cela Makedonija ima mnogu vakvi primeri. Vakvi primeri ima na sekoj ~ekor niz cela Makedonija, vakvi primeri ima bez kraj. Nikoj ne znae zo{to ovie objekti se prazni so godini? Zo{to da ne se soberat informacii za site ovie prazni objekti niz cela Makedonija i da se iskoristat ovie neiskoristeni mo`nosti? Toa zavisi samo od odluka i mnogu ednostavno mo`e da se realizira. Ne se somnevam deka toa }e mu za{tedi na makedonskoto stopanstvo 10-tici milioni dolari i najva`no vreme potrebno za dobivawe na dozvola. Navistina, zo{to ne?

3. Integracija na zemjodelski povr{ini: Edna od najubavite sliki pri avionsko snimawe na Makedonija se tenki prugi vo razli~na boja. Ovaa izvonredna slika na Makedonija od vozduh, poka`uva golemi problemi so
zamjodelieto vo Makedonija.

* Vo minatoto, sekoj zemjodelec imal mala povr{ina zemja koja ponatamu ostanuvala vo nasledstvo, taka {to denes golem del od zemjodelcite imaat nekolku pomali povr{ini, me|usebno razdale~eni i po nekolku kilometri. Na ovie mali povr{ini zemjata se obrabotuvala so dobitok i polna rabotna sila. Denes, vo modernoto zemjodelie ne e isplatlivo da se raboti na mali povr{ini zemja.

Vo Izrael gi imalo istite problemi, koga vo seloto MOSHAV KIBUCIM, golem broj farmeri imale zemja, podelena na oddale~eni mesta me|u sebe. Taka ne bilo isplatlivo da se prerabotuva zemjata, pa zatoa imalo golem broj  napu{teni povr{ini obrabotliva zemja i golem gubitok ne samo za zemjodelieto, tuku i za dr`avata i stopanstvoto.

Re{enie za ovoj problem vo Izrael e napraven preku integracija na zemji{teto. Cela povr{ina be{e avionski snimena i stavena na karta vo specijalni dr`avni oddelenija, koi vr{ele obele`uvawe i zapi{uvawe na zemji{teto i po toa e napraven proces na integracija. Adaptirani se parceli, izvr{ena e razmena na parceli me|u zemjodelcite i dobieni se golemi povr{ini obrabotlivo zemji{te, koi mo`e da se adaptiraat za prerabotka so moderna i efikasna mehani~ka oprema koja mo`e da ja zavr{i celokuponata sezonska rabota. Profitabilnosta skoknala vedna{, {to bilo mnogu za~uduva~ki. So toa se {tedat rabotni denovi potrebni za patuvawe od edna do druga parcela. So formirawe na ovie golemite parceli, se promenila i avionskata slika za zemjata, se dobile golemi ednobojni povr{ini. Toa ne mo`e da se napravi za eden den. Pri posetata na Izrael, ministerot Xabirski ima{e mo`nost da ja poseti izraelskata kompanija "NESHER" koja raboti avionsko snimawe na zemji{teto, ima kompleten sistem za fotografski karti od kompjutersko avionsko snimawe, kompjuterski karti~ki sistem za avionsko snimawe koe i e potrebno na Makedonija. Za da zapo~ne ovaa golema aktivnost za integracija na zemjata ne e lesno i e vrzano so lu|e koi ne sakaat da go promenat zemji{teto, bidej}i im e ostaveno vo nasledstvo, no toa e napraveno so golem uspeh vo Izrael. I vo drugite zemji dojdeno e do zaklu~ok deka bez toa nema razvoj na moderno i efikasno zemjodelie. Sekako ne odedna{. No, zo{to da ne se po~ne vakov proekt koga vakva, mnogu va`na postapka porano ili podocna mora da se napravi, postapka koja }e mu ovozmo`i na makedonskoto zemjodelie da ispliva na povr{ina? Ne gledam  nikakva pri~ina toa da ne uspee vo Makedonija, koga uspealo vo Izrael i vo drugi zemji.

Denes, po donesuvawe na Zakonot za denacionalizacija i vra}aweto na
zemji{teto na porane{nite sopstvenici, }e ima mo`nost za re{avawe na ovoj problem so integracija. Sekako ovoj prv dobredojden ~ekor }e donese golema korist za makedonskoto stopanstvo. Namesto da se vra}a nazad na mali parceli, makedonskoto moderno stopanstvo }e napravi ~ekor napred i }e vredi zemjodelecot da se zanimava so ovaa rabota.

(Kraj)