KOJ ]E JA PLATI [TETATA?

Taka, izgradbata na hidrocentralata "Kozjak" docni pove}e od {est meseci zatoa {to NR Kina go stopirala kreditiraweto na proektot, koj svoevremeno be{e zalog za prijatelstvoto i odli~nite odnosi me|u dvete dr`avi. Imeno, po priznavaweto na Tajvan, NR Kina najavi deka protiv na{ata dr`ava, pokraj politi~kite reprekusii za koi podolu }e stane zbor, }e usledat i ekonomski reprekusii koi ve}e stanuvaat realnost. Od druga strana, od najavenoto obilno investirawe od Tajvan vo Makedonija pristignale samo okolu 30 milioni dolari, od koi samo 11,5 milioni dolari vo stopanstvoto. Ne se izgradi nitu slobodnata zona "Bunarxik", a da ne zboruvame za prenesuvaweto na fabrikata za kompjuteri i drugite {areni lagi so opa{ki.

Vo makedonskite mediumi ve}e se pi{uva{e deka Boris Trajkovski ni pet meseci od izvr{uvaweto na funkcijata ne gi primil akreditivite od ambasadorot na Tajvan, deka so pomo{ na Kiro Gligorov ja podotvoril vratata za eventualnoto podobruvawe na odnosite so Peking i seto toa otkako stana jasno deka politikata na noviot pretsedatel na Tajvan za postoewe na dve dr`avi ne naide na poddr{ka kaj tajvanskite sojuznici, a posebno vo Va{ington, taka {to po ostroto sprotivstavuvawe na zakanite na NR Kina, toj ve}e reterira{e vo pogled na sproveduvaweto na svojata politika kon zemjata - matica. NR Kina izgleda }e si go re{i problemot so Tajvan onaka kako {to & dolikuva na edna takva super-sila, dodeka Makedonija }e gi li`e ranite {to gi stekna so nepromislenata avantura na Vasil Tupurkovski i na celata Vlada na Qup~o Georgievski.

Politi~kite {teti {to gi pretrpe makedonskata dr`ava se daleku pogolemi, posebno vo namaleniot kredibilitet na dr`ava koja mnogu lesno i lekoumno gi raskinuva me|usebnite odnosi so edna dr`ava - postojan ~len na Sovetot za bezbednost na OON, koja pak, so svojot nesebi~en i prijatelski odnos kon Republika Makedonija ja prizna pod ustavnoto ime, vo vreme koga s# u{te se borevme i se borime za celosnoto me|unarodno priznavawe na na{ata dr`ava.

Raskinuvaweto na odnosite so NR Kina, vo me|unarodni ramki, na nekogo mu be{e potrebno za da se ovozmo`i brz prekin na mandatot na silite na UNPREDEP, za ~ie{to natamo{no ostanuvawe na makedonsko-srpskata i na makedonsko-albanskata granica be{e potreben i glasot na NR Kina, kako postojan ~len na Sovetot za bezbednost, no taa, po otka`uvaweto na qubovta od strana na makedonskata politika, ne be{e mnogu zainteresirana. Se otvori kosovskoto scenario, dojdoa silite na NATO vo Makedonija, se slu~i i voenata intervencija na Alijansata protiv SR Jugoslavija pri {to i pokraj usmenite garancii i tapkawe po ramo, ne be{e obezbedena vnatre{nata stabilnost na Republika Makedonija, koja be{e forsirana da primi golema reka begalci od Kosovo so site negativni mediumski {teti {to gi trpe{e Makedonija zaradi nemilite sceni od granicata kaj Blace i vo begalskite logori. Za sre}a, seto toa pomina bez nikakvi pogolemi potresi i bezredija, no vo na{ata dr`ava i denes ostanaa zna~itelen broj begalci (20.000), koi nemaat namera da se vratat nazad i baraat re{enie so eventualno koristewe na pravo na azil, dobivawe na makedonsko dr`avjanstvo i sl.

Dokolku na primer, ostanea silite na UNPREDEP pod mandat na OON, na{ata dr`ava legitimno }e pobara{e pogolemi efektivi za za{tita na sopstvenite granici od prelevaweto na kosovskiot konflikt kaj nas, iako be{e jasno deka NATO nema drug na~in, osven da ja koristi teritorijata na Makedonija za stacionirawe na silite za poddr{ka ili delovi na KFOR, kako {to e sega slu~ajot. No, granicata so Kosovo ili Srbija i so Albanija }e be{e zatvorena, nema{e da ima izvoz na pripadnici na "OVK" vo Makedonija, nema{e da treperime pred mo`nosta Albancite vo Makedonija da manifestiraat takva politi~ka sila, pa duri i da bidat dominantni pri izborot na pretsedatel na dr`avata, nitu da se nametnuvaat kako silen politi~ki subejekt koj mafta so svoite zapadni prijateli i sekojdnevno go pro{iruva beskone~niot spisok na barawa - de ~ove~ki prava, de konstitutiven narod, de univerzitet itn.

Republika Makedonija nema{e da bide tretirana kako "banana-dr`ava", so neizvesna idnina koja najmalku }e zavisi od nea samata, }e se cene{e nejzinata doslednost i principielnost, kako dr`ava koja so svojata centralna geopoliti~ka i strategiska va`nost na Balkanot }e bide nezaobikolen faktor pri re{avaweto na site problemi vo regionot i po{iroko itn.

Vo uslovi koga Republika Makedonija ne se pomrdnala nitu peda od re{avaweto na problemite so sosedite - kako {to e neiscrtanata granica so SR Jugoslavija, nere{enoto pra{awe so imeto so Grcija, kako i grupiraweto na albanskiot politi~ki faktor vo Albanija, Kosovo i Makedonija okolu nekakva platforma za sealbanska integracija koja se krie kako zmijata nozete, nemame ambasadori vo Moskva, Pariz, Va{ington i drugi evropski prestolnini, koi }e mo`at da napravat ne{to pove}e za vklu~uvaweto na na{ata dr`ava vo procesite na donesuvaweto odluki (ili barem da imame informacii za planiranite odluki), kako i so postojani akcii da ja afirmiraat na{ata miroqubiva politika na dobrososedstvo i sorabotka i da ja prodol`at bitkata za me|unarodno priznavawe pod ustavnoto ime. Taka, mo`ebi ne }e bevme vo situacija da se povlekuvame vo evropskiot Parlament koga se postavi pra{aweto okolu priznavaweto na Makedonija pod ustavnoto ime kako {to toa go napravi Danilo Gligorovski koj ne veruval deka toa mo`e da se re{i vo Evropa, tuku se nadeva deka }e bide re{eno vo OON, odnosno vo Sovetot za bezbednost kade {to NR Kina ima status na postojan ~len so pravo na veto.

Toa bi bile samo popatnite, no mo{ne va`ni, proma{uvawa na nadvore{nata politika na Republika Makedonija otkako "Koalicijata za promeni" dojde na vlast, koja nikako ne mo`e da se dogovori za postavuvawe na novite ambasadori, iako nejziniot mandat ve}e ja zafati vtorata godina. No, makedonskiot narod ve}e ja razbra su{tinata na politikata na gradewe iluziii i Potemkinovi sela, na delewe provizii i trgovija so ekonomskite kapaciteti, so rasproda`bata na OKTA i drugi stopanski subejkti za bagatelna cena i bez vizija za idninata na dr`avava.