|
Istorijata ne e samo minato MAKEDONSKITE LI^NI IMIWA VO I OKOLU SVETATA ZEMJA Pi{uva: Aleksandar DONSKI
O na {to e mnogu interesno e deka za najgolemiot broj li~nosti spomnati vo Biblijata, vo delata na Josif Flavij i vo `itijata na ranohristijanskite svetiteli, koi nosele imiwa od postariot makedonski onomastikon, postojat decidni dokazi ili silni indicii deka tie i navistina bile etni~ki Makedonci, iako ima i retki isklu~oci! Da napravime konkreten pregled na sekoe od ovie imiwa.Ptolemej Ova ime rekovme deka bilo ~esto ime vo postariot makedonski onomastikon. Vo delata {to gi razgleduvame, imeto Ptolemej se sre}ava kako ime {to go nosele devet li~nosti. Toa se: 1. Ptolemej VI - makedonski vladetel na Egipet, po poteklo Makedonec.2. Ptolemej VII - makedonski vladetel od Egipet, po poteklo Makedonec.3. Ptolemej - vojskovoditel na makedonskiot kral Antioh IV, koj u~estvuval vo vojnata protiv evrejskite buntovnici, predvodeni od Makaveite (Prva kniga za Makaveite, 38). Poradi toa, nema somnenie deka i toj bil Makedonec.4. Ptolemej - sin na Abub, koj vo evrejskata dr`ava vladeel kako lokalen vladetel na Erihon. Poznat e po toa {to, iako u~estvuval vo vlasta na evrejskata dr`ava, po pat na izmama go ubil voda~ot na Evreite Simon Makavej, koj do{ol vo Erihon za da go poseti. Po ubistvoto na evrejskiot voda~, ovoj Ptolemej izbegal vo helenisti~kiot grad Filadelfija (izgraden vo Svetata zemja) i ottamu go povikal makedonskiot kral Dimitrija za da mu ja pot~ini evrejskata dr`ava (Prva Mak, 1,16). Spored imeto na negoviot tatko i spored toa {to imal visoka funkcija vo evrejskata dr`ava, ovoj Ptolemej mo`ebi bil Evrein so makedonsko ime. No, spored gestot {to go napravil koga go ubil li~no voda~ot na evrejskata dr`ava, so cel istata povtorno da ja stavi pod vlasta na Selevkidite, mo`ebi poteknuval od semejstvo na judeizirani Makedonci. 5. Ptolemej - sin na Dorimen. Za ovoj Ptolemej pi{uva deka bil blizok so makedonskiot kral Antioh IV, (Vtora Mak. 4,45). Poradi toa, mo`eme so golema verojatnost da pretpostavime deka i toj bil Makedonec.6. Ptolemej - upravnik na Celestrija i Fenikija od vremeto na Antioh IV (Vtora Mak. 8). Poradi toa {to bil lokalen upravnik vo makedonskata vlast koj u~estvuval vo vojnata protiv evrejskite buntovnici i za ovoj Ptolemej mo`eme so golema verojatnost da ka`eme deka bil Makedonec.7. Ptolemej Makron - upravnik postaven od Antioh V, koj dobro se odnesuval kon Evreite (Vtora Mak. 10,12). I za nego mo`eme so golema verojatnost da pretpostavime deka bil Makedonec ({tom bil upravnik, postaven od makedonskiot kral).8. Ptolemej - sin na Menej. Lokalen upravnik vo prvite decenii na rimskoto vladeewe so Svetata zemja. Od imeto na negoviot tatko i od negovoto ime mo`e da se pretpostavi deka i tie bile helenisti. Imal sin po ime Filipion. ( Antiquities... XIV, 7,4).9. Ptolemej - prijatel na Herod Veliki, so poteklo od Rodos (Antiquities... XIV, 14, 3). O~igledno deka ovoj Ptolemej bil Grk.Koga sme kaj Makedoncite {to vo tie vremiwa go nosele ova ime, sigurno deka treba da gi dodademe i ostanatite trinaeset kralevi na Egipet, koi go nosele imeto Ptolemej i za koi isto taka se znae deka bile Makedonci. Taka, brojot na poznatite lica od gorespomnatite narativni izvori, koi go nosele imeto Ptolemej, se zgolemuva na dvaeset i dvajca. Od niv, barem 19 bile (ili ima silni indicii deka bile) Makedonci; eden bil Grk (od Rodos); za eden (sinot na Menej) postoi podednakva verojatnost deka bil ili Makedonec, ili bil Grk; a samo za eden (sinot na Abub) mo`ebi ne mo`e da se ka`e deka bil Makedonec (iako nitu ovaa mo`nost ne e isklu~ena). Odime ponatamu. Kleopatra Ova ime (poznato i vo postariot makedonski onomastikon), vo gorenavedenite dela e spomnato kako ime na dve li~nosti. 1. Kleopatra, }erkata na Makedonecot Ptolemej Filopator. Za nea se znae deka bila etni~ka Makedonka. 2. Kleopatra - `ena na evrejskiot vazalen kral Herod Veliki (za mo`noto makedonsko poteklo na Herod }e pi{uvame vo prodol`enie). Kon ovoj spisok treba da prilo`ime najmalku u{te ~etiri `eni od toa vreme, koi go nosele ova ime (iako direktno ne se spomnati vo izvorite od koi istra`uvame). Tie bile pripadni~ki na makedonskite dinastii, {to tamu vladeele i za niv se znae deka bile Makedonki. Zna~i, od {est poznati `eni koi{to go nosele imeto Kleopatra, duri za pet se znae deka bile Makedonki, a za {estata (`enata na Herod Veliki) potekloto na mo`e da se utvrdi, poradi nedostig na pove}e informacii okolu nejziniot identitet. Berenika Ova ime (poznato i vo postariot makedonski onomastikon), go sre}avame kako ime na sestrata na evrejskiot vazalen kral od dinastijata na Herod, po ime Agripa II. Za mo`noto makedonsko poteklo na ovaa dinastija rekovme deka }e pi{uvame vo prodol`enie.Berenika se vikala i }erkata na sestrata na Herod Veliki, koja voedno bila `ena na negoviot sin Aristobul. Antioh Ova ime (poznato i vo postariot makedonski onomastikon), vo delata {to gi razgleduvame se sre}ava kako li~no ime na {est li~nosti. Toa se: 1. Antioh III (Prva Mak. 1,10) - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.2. Antioh IV - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.3. Antioh V - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.4. Antioh VI - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.5. Antioh VII - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.6. Antioh - doverliv evrejski pratenik kaj Rimjanite. Za nego mo`e da se pretpostavi deka, bil ili Evrein so makedonsko ime ili mo`ebi bil judeiziran Makedonec. Ovoj Antioh bil sin na nekoj Numenie i bil doverliva li~nost na toga{niot evrejski voda~ Jonatan Makavej. Antioh bil eden od dvajcata evrejski pratenici, koi oti{le da baraat pomo{ za evrejskata avtonomija od Rimjanite (Prva Mak, 12). Zna~i, od {est li~nosti koi go nosele imeto Antioh, a koi se spomnati vo narativnite izvori {to gi razgleduvame, duri za petmina se znae deka bile Makedonci, a samo za eden od niv ne se znae dali bil Evrein so makedonsko ime, ili mo`ebi judeiziran Makedonec. No, ovde sigurno deka treba da gi imame predvid i ostanatite osum vladeteli Makedonci od dinastijata na Selevkidite, koi go nosele imeto Antioh, a koi ne se direktno spomnati vo delata {to gi razgleduvame. Taka, imame 14 li~nosti so imeto Antioh, od koi za 13 se znae deka bile Makedonci, a samo za eden toa mo`ebi ne mo`e da se ka`e. Dimitrija (Demetrija). Ova ime vo gorenavedenite dela e spomnato kako ime na pet li~nosti. Toa se: 1. Dimitrija I - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.2. Dimitrija II - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec.3. Dimitrija - Grk od Efes, koj pravel mali statui na Aretmida vo vremeto koga sveti Pavle prestojuval vo Efes (Dela apostolski 19,24). 4. Dimitrija - ~uvar na golemata biblioteka vo Aleksandrija ( Antiquities... XII,2,1). Pove}e od verojatno e deka i toj bil Makedonec, ne samo poradi toga{niot etni~ki sostav na Aleksandrija, vo koj dominirale Makedoncite, tuku najmnogu poradi doverlivata funkcija {to ja vr{el, kako i poradi negovoto prijatelstvo so vladetelot Ptolemej Filaret. Interesno e deka tokmu ovoj Dimitrija mu ja dal na Ptolemej Filaret idejata da se prevede Stariot zavet na jazikot koine, po {to nastanal poznatiot bibliski prevod Septuginta.5. Dimitrija, prijatel na Herod Veliki ( Antiquities... XIII, 8,3). Etni~koto poteklo na ovoj Dimitrija ne mo`e da se utvrdi poradi nedostig na dopolnitelni informacii.6. Sveti Dimitrija, episkop na Filadelfija. Ova ne e sveti Dimitrija Solunski (koj bil ubien vo 4 vek), tuku sveti Dimitrija, koj `iveel vo prviot vek i koj bil eden od sedumdesetminata apostoli. Za negovoto etni~ko poteklo nema podatoci. Zna~i, od {est li~nosti so imeto Dimitrija, spomnati vo delata {to gi razgleduvame, trojca bile Makedonci, eden bil Grk, a na dvajca ne mo`e da im se utvrdi etni~koto poteklo. Ovde treba da go imame predvid i Dimitrija III, koj isto taka bil Makedonec od toa vreme - pripadnik na dinastijata na Selevkidite, iako ni toj ne e direktno spomnat vo delata {to gi razgleduvame.Aleksandar Ova ime vo delata {to gi razgleduvame e spomnato kako ime {to go nosele sedum li~nosti. Toa se: 1.Aleksandar Veliki Makedonski - makedonski car, po poteklo Makedonec. Ve}e rekovme deka negovite osvojuvawa se opi{ani vo Biblijata, no i vo delata na Josif Flavij. 2. Aleksandar Balas - makedonski vladetel od dinastijata Selevkidi, po poteklo Makedonec. 3. Aleksandar - sin na Simon od Kirena, koj bil nateran da go nosi krstot na koj podocna }e bide raspnat Isus Hristos (Marko 15,12). 4. Aleksandar - evrejski sve{tenik, ~len na Golemiot sobir na stare{ini, kni`evnici i golemi sve{tenici. ^lenovi na ovoj Golem sobir bile u{te i Evreite: Ana, Kaifa i Jovan. Pred niv bile dovedeni na soslu{uvawe Isusovite dvanaeset apostoli (Dela apostolski 4,6). I za ovoj Aleksandar ne se znae dali bil ~ist Evrein so makedonsko ime, ili mo`ebi judeiziran Makedonec. 5. Aleksandar od Efes - Evrein ili pripadnik na judaizmot od drugo etni~ko poteklo (Dela apostolski 19, 33-34). 6. Aleksandar Zabinas (132-123), makedonski vladetel od dinastijata na Selevkidite, spomnat od Josif Flavij. I za nego se znae deka bil Makedonec. 7. Aleksandar, prijatel na Herod Veliki ( Antiquities... XIII, 8,3). Za negovoto etni~ko poteklo nema dopolnitelni informacii.Zna~i, imeto Aleksandar vo delata {to gi razgleduvame e spomnato kako ime na sedum li~nosti. Od niv samo za tri li~nosti so sigurnost se znae deka bile Makedonci. Dvajca bile Evrei so makedonsko ime ili mo`ebi potomci na judeizirani Makedonci, koi si gi zadr`ale svoite makedonski imiwa. Eden (Aleksandar od Efes), po s# izgleda bil judeiziran Grk, a mo`ebi i Evrein so makedonsko ime, a na eden ne mo`e da se utvrdi potekloto. No, ovde treba da imame predvid deka vo dinastijata na Selevkidite postoel u{te eden Aleksandar (132-123 pred Hrista), koj isto taka ne e spomnat vo delata {to gi razgleduvame. Sekako deka i toj bil Makedonec. Isto taka, treba da imame predvid i deka poradi slavata na Aleksandar Makedonski nema ni{to ~udno negovoto ime da bilo prifateno od poedinci - pripadnici na drugi narodi. Atal Ova ime (poznato i vo postariot makedonski onomastikon) e spomnato kako ime na edna li~nost vo Biblijata. Toa e makedonskiot kral Atal, koj vladeel so Pergamskoto kralstvo (Prva Mak, 15). I za nego se znae deka bil Makedonec. Krates Ova ime (poznato i vo postariot makedonski onomastikon) vo delata {to gi razgleduvame e spomnato kako ime na edna li~nost. Toa bil Krates, koj bil lokalen zapovednik postaven od Selevkidite (Vtora Mak. 4). Poradi ve}e spomnatata makedonska nacionalna politika {to ja vodele Selevkidite, vo koja prete`no ili isklu~ivo Makedonci bile postavuvani na visoki funkcii vo nivnata dr`ava, i za nego mo`eme da pretpostavime deka bil Makedonec. (Prodol`uva) |
|