NA IZLO@BA VO SOLUN POD USTAVNO IME?!

Neodamna, vo Domot na ARM be{e promovirana najnovata kniga od oblasta na likovnata umetnost, "Metodika po likovno vospitanie i obrazovanie", od avtorite prof. B. Karlavaris i P. Nanevski, koja{to e od osobena va`nost za razvojot na likovnata pedagogija vo Makedonija. "Metodikata po likovnoto vospitanie i obrazovanie" e pe~atena vo 1.000 primeroci, so kolor - prilozi. Ova e prva metodika pe~atena vo Makeodnija i prva metodika na makedonski jazik i toa se dve raboti koi{to navistina ja pravat posebna. Iako voobi~aeno e da se pe~ati posebno metodika, a posebno prira~nik, vo ovaa kniga (poradi nemaweto materijalni sredstava) tie dva dela se smesteni vo edna kniga, pravej}i zaokru`ena celina. Sodr`inski, knigata e podelena na poglavja. Prviot, vtoriot i ~etvrtiot del gi obrabotuvaat metodskite problemi na nastavata, a tretiot e osvrt na praktikata od samata nastava. Za poednostavno da se sfati su{tinata na metodiskite tolkuvawa i objasnuvawa, knigata e ilustrirana so {to se dobiva poednostavuvawe i vizuelno dolovuvawe na likovniot problem i na drugite problemi {to se del od praktikata. Vo knigata se razraboteni i problemot za sredinata, za nejzino za~uvuvawe i estetsko ureduvawe. Isto taka se opfateni muzeite, izlo`bite, videofilmot, estetskata i grafi~ka realizacija na plakatite i drugi vidovi materijali.

Za raboteweto na "Metodika po likovno vospitanie i obrazovanie" me pottiknaa mnogu ne{ta, veli Nanevski. Prva pri~ina e toa {to vo Makedonija e mal brojot na u~ebnici i knigi od oblasta na likovnata umetnost. U~ebnici za likovno obrazovanie i vospitanie ima samo ~etiri koi{to se napi{ani vo period od pedeset godini. Prviot u~ebnik izleze vo 1953 godina od avtorot Niko Tozi, potoa ovoj u~ebnik be{e pro{iren i kako takov izleze vo 1958-ta, 1990 godina izleze od Borko Lazevski i u~ebnikot od avtorot Vladimir Veli~kovski, a osven niv izlegoa i u{te nekolku prira~nici. Sostojbata da nema u~ebnici, prira~nici i drug vid literatura za likovna umetnost od makedonski avtori na makedonski jazik, vo dr`avava otsekoga{ bila takva. Pri~inata za toa ne e samo nemaweto sredstva tuku, na po~etok vo Makedonija se ~uvstvuva{e i nedostatok od stru~en kadar. Toga{ brojot na profesori po likovna umetnost vo u~ili{tata be{e mal. Na primer, vo 1986 godina vo Skopje i okolijata, vo 89 osmoletki kolku {to bea toga{, ima{e samo pet profesori koi predavaa vo osmoletkite so zavr{en Fakultet za likovna umetnost. Za razlika od toga{, osobeno po otvoraweto na Akademijata za likovna umetnost vo 1980 godina, sostojbata e podobrena, taka {to sega vo Skopje ima nad dvaeset procenti profesori so visoko obrazovanie. Ottoga{ pa navamu napi{ani se i otpe~ateni pove}e u~ebnici, poto~no, za ovie deset godini se izlezeni ~etiri trudovi. So profesorot se trudevme od razni izvori da vneseme s# {to e najnovo vo ovaa oblast. Se slu`evme so trudovi i primeri na pedago{kite dostignuvawa od sosednite, no i od razvienite zemji. Pred da se nafatime na raboteweto na Metodikata napravivme i istra`uvawa, vo vid na anketa, niz u~ili{tata od {to doznavme za raboti {to se neophodni i koi nedostasuvaat vo na{eto obrazovanie, vo nastavata na odelenskite nastavnici. Se poslu`ivme i so steknatite iskustva i soznanija dobieni i od izlo`bite na detski likovni tvorbi {to gi imame organizirano. Ottuka uvidovme {to na nastavnicite po likovno obrazovanie im e potrebno, koi oblasti vo knigata posebno da gi obrabotime itn. Vo knigata se tretirani problemi aktuelni za na{iot obrazoven sistem, no voedno pravej}i paraleli so razvojot na likovnata umetnost vo sosednite zemji i po{iroko. Ovaa kniga e nameneta, pred s#, za nastavnicite po likovno, oddelenska nastava, za studentite koi se podgotvuvaat da bidat nastavnici, no i za sekoj koj se interesira za ovaa problematika.

Pedago{kiot zavod na Makedonija e institucija {to se zanimava so unapreduvawe na nastavata vrz osnova na soznanija i iskustva steknati vo dr`avava, vrz osnova na iskustva i soznanija steknati od razgovori so stru~waci od stranstvo i od koristewe na literatura i primeri od praktikata na porazvienite zemji so {to se vr{i unapreduvawe na nastavata. Pedago{kiot zavod pritoa, od edna strana vr{i kontrola na nastavniot kadar, a od druga strana i go nadgraduva raboteweto na nastavniot kadar. Za raboteweto da bide efektivno se sorabotuva so fakultetite, no isto taka i so drugi institucii od kulturata, na primer so muzeite, potoa so Ministerstvoto za obrazovanie, Ministerstvoto za kultura itn. Raboteweto na Zavodot e vo funkcija na zbogatuvawe na likovnata kultura i likovnoto obrazovanie vo dr`avata. Zavodot raboti pred s# so nastavniot kadar (se razgleduva nivnata rabota i dostignuvawa vo raboteweto), no i so decata (pri {to so nabquduvawe na nivnite dostignuvawa vo u~ili{tata se dobivaat najrelevantni soznanija). Zavodot vr{i testirawa, organizira izlo`bi i kontinuirano sorabotuva so razni institucii od drugi zemji od svetot.