KONVENCIJA ZA MALCINSTVATA - TEST ZA PROMENITE

Ne slu~ajno pretstavnicite na evropskite organizacii i institucii potsetuvaat deka re{avaweto na otvorenite pra{awa vo odnosite so sosednite dr`avi e osnovniot kriterium pri re{avaweto za priem na nekoja dr`ava od Zapaden Balkan, vo ~lenstvo na EU, NATO-paktot ili drugi integracioni formi. Vo toj kontekst, Stojan Andov posebno go istaknuva i pozitivniot primer so re{avaweto na pra{aweto so okolu dva miliona Ungarci, koi `iveat vo Romanija {to se postigna so potpi{uvaweto na konvencija za malcinstvata me|u dvete zemji {to poslu`i i Ungarija i Romanija visoko da kotiraat na spisokot na zemjite koi treba {to poskoro da & se priklu~at na Evropa.

Visokiot pretstavnik na Komisijata za ~ove~ki prava na OBSE, Maks van der [tul, koj potro{i tolku mnogu vreme za smiruvawe na strastite me|u albanskoto malcinstvo vo Makedonija i aktuelnite garnituri na vlast, sakal ili ne, }e mora da napravi ne{to i za adekvatnoto tretirawe, od negovata strana, i na pra{aweto so polo`bata i ~ovekovite prava na Makedoncite vo Albanija, dokolku se razbira, saka da n# ubedi vo doslednosta, pravednosta i ~esnosta na negoviot anga`man vo ovoj del od Evropa. No, osven povremenite izjavi deka toj bil zapoznat so inicijativata na eks-pretsedatelot Kiro Gligorov za izgotvuvawe komparativna studija za pra{aweto so polo`bata i pravata na malcinstvata vo site balkanski dr`avi, izgleda deka Van Der [tul najmnogu ja tro{i energijata za parauniverzitetot od Mala Re~ica!

Vo vreme koga od Avstralija doa|aat vesti za re{itelnosta na avstraliskite vlasti da gi vratat begalcite od Kosovo i pokraj nivnoto protivewe i barawe azil i drugi sredstva, koga Germanija isto taka saka da se oslobodi od golemiot tovar na begalcite od Kosovo, pa pokraj toa na prvo mesto saka da gi ekstradira onie so kriminalni dosieja vo nea, za~udeno prozvu~i izjavata na Sadako Ogata pri posledniot prestoj vo Makedonija, koga pobara na{ata administracija da pobrza so donesuvaweto na zakonot za azil i dr`avjanstvo so namaluvawe na godinite na potrebniot prestoj na stranski dr`vjani za da dobijat na{e dr`avjanstvo i sl. No, da se vratime na slu~ajot so Makedoncite vo Albanija.

Nesomnen e faktot deka so albanskiot ustav od enverovsko vreme se priznava{e postoeweto na Makedoncite kako malcinstvo, no samo vo prostorot Mala Prespa, dodeka vo drugite delovi na Albanija, posebno vo Golo Brdo i gradovite, tie bea predmet na smislena asimilacija, so akcijata za davawe imiwa spored nomenklaturata na dr`avata i sli~ni akcii, so spomnuvawe deka nivniot broj iznesuval 5.000 i ni{to pove}e. Tie imaa prava, vo osnovnite u~ili{ta vo Mala Prespa fakultativno da posetuvaat i nastava na maj~in jazik, no samo do 4-to oddelenie osnovno u~ili{te.

[to se odnesuva do brojot na Makedoncite vo Albanija, pretstavnicite na makedonskite organizacii "Prespa", "Mir" i drugite istaknuvaat deka toj broj iznesuva nad 300.000, iako spored tamo{nite sfa}awa na albanskite organi, Makedoncite so islamska vera voop{to ne se spomnuvaat kako posebno malcinstvo, tuku kako del od albanskata nacija. Od druga strana, albanskata dr`ava ve}e podolgo vreme ne izvr{ila popis na naselenieto, bidej}i e jasno deka rezultatot od takviot ~in }e gi razbie zabludite za edinstvoto (nacionalnoto ili verskoto) na albanskata nacija. Tuka vo prv red se spomnuvaat Makedoncite, Grcite, Vlasite, Romite i pomal del Srbi ili Crnogorci koi{to `iveat na granicata kon ovie dr`avi.

So noviot Ustav na Republika Albanija, vo ~l.22 se veli deka Albanija im dava prava na malcinstvata da se razvivaat i da u~at na svojot maj~in jazik, no voop{to ne se spomnuva za koi malcinstva stanuva zbor! Istovremeno, pri poseta na makedonskite delegacii vo Albanija ne se zaborava da se istakne faktot deka Albanija e siroma{na dr`ava i deka zaradi toa ne mo`ela da napravi ne{to pove}e za ostvaruvawto na pravoto za nivno {koluvawe na makedonski jazik, pa taka se nametna potrebata i za pe~atewe na u~ebnici na makedonski jazik, {to Vladata na Makedonija ve}e gi ima nape~ateno.

Inaku, vo prviot sostav na albanskiot Parlament, po promenite vo 1990 godina se nao|aa duri 6 pratenici od redot na gr~koto nacionalno malcinstvo, koe e organizirano vo partijata "Omonija", kako i eden Makedonec Mitre Nedelko, no kako ~len na Socijalisti~kata partija na Albanija. So najnovite zakonski odredbi, vo Albanija ne e dozvoleno organizirawe i deluvawe na partii vrz etni~ka pripadnost, taka {to na{ite mo`at da se organiziraat samo vo nekakvi nepoliti~ki organizacii. S# na s#, edna `alna siutacija koja nikako ne mo`e da se sporedi so sostojbata na albanskoto malcinstvo vo Republika Makedonija, koe blagodarenie na internacionalisti~kata politika na socijalisti~kata vlast duri be{e promovirano, zaedno so drugite malcinstva, vo narodnost, odnosno nacionalnost, nepostoe~ka kategorija vo svetot.

Ne bi sakal vo ovaa smisla da pravam nekakva sporedba pome|u polo`bata na Makedoncite vo Albanija i na Albancite vo Makedonija, bidej}i seto toa e tolku poznato i so eden zbor mo`e da se re~e deka Albancite vo Makedonija baraat preku lebot i poga~a. Ne samo {to baraat sekoj den s# pove}e raboti, koi so pravo se narekuvaat osnova za sozdavawe dva entiteta na makedonskata teritorija, odnosno federalizacija na Makedonija, tuku s# pove}e se iritiraat i najtolerantnite makedonski partii, koi opravdano istaknuvaat deka vo Makedonija najte{ko e da si Makedonec!

PDP i PDPA-NDP na no` go do~ekaa predlogot na Stojan Andov, zaboravaj}i pritoa deka tie, kako pretstavnici na malcinstvoto pove}epati deklarativno se izjasnuvaat deka "Makedonija e zaedni~ka dr`ava". Imeno, tie smetaat deka brojot i zna~eweto na pripadnicite na albanskoto malcinstvo vo Makedonija ne mo`elo da se poistoveti so Makedoncite vo Albanija!? Kriteriumot za brojnosta na malcinstvata e neprifatliv vo sekoj pogled, a posebno stepenot na ~ove~ki prava da se deli spored toj kriterium - kako da se raboti za proda`ba na kilo, na pazar. Spored toj kriterium, crne~koto naselenie vo SAD odamna treba{e da stane konstitutuven del na amerikanskata federacija, hispano - nacijata da ima sopstveni univerziteti i sli~no, no gledame deka toa ne se slu~uva, iako crncite i pripadnicite na drugite etni~ki grupi `estoko }e vi se prika`at kako najgolemi patrioti - pripadnici na amerikanskata nacija!

Konvencijata za malcinstvata me|u Albanija i Makedonija e neophodna potreba, pred s#, zaradi vleguvaweto na dvete zemji vo Sovetot na Evropa i namerata da se priklu~at vo EU, NATO i drugite organizacii. [to pobrgu, toa podobro, bidej}i aktuelnata pozicija {to ja u`iva albanskiot narod pred me|unarodnata zaednica - vo sopstvenata dr`ava e prika`an kako `rtva na stalinizmot i totalitarizmot, dodeka na Kosovo kako `rtva na re`imot na Slobodan Milo{evi} - nema da trae vo beskraj. Posebno poradi faktot {to brojni amerikanski nau~ni institucii ve}e ja sogoluvaat su{tinata na barawata na "OVK" za sozdavawe na nezavisno Kosovo, koe eden den bi se obedinilo so Albanija, a vo taa smisla i prikrienite ili javno manifestiranite proekcii za predizvikuvawe nemiri vo delovite na Makedonija naseleni so albansko malcinstvo, dokolku ne se dobijat site prava koi od den na den se zgolemuvaat i so samoto toa predizvikuvaat nedoverba i mo`nost za nov me|uetni~ki sudir na Balkanot.

No, vo seto toa se postavuva i pra{aweto - dali aktuelniot sostav na makedonskiot Parlament vo koj caruva Koalicijata za promeni mo`e da proturka izglasuvawe na takov va`en dokument i dali nadvore{nata politika na Makedonija, posebno nejziniot Pretsedatel, koj na taa funkcija dojde isklu~ivo so voljata i poznatata neprifatliva glasa~ka ujdurma na partijata na Arben Xaferi, }e mo`e da napravi ne{to vo toj pravec. Vpro~em, i akcijata na poznatiot d-r Igor Janev za poveduvawe sudski spor za postapkata okolu priemot na Republika Makedonija vo ~lenstvo na OON so koristewe na "provizornoto ime FIROM", zavr{i so toa {to mladiot nau~nik ja napu{ti Makedonija!