RASPNUVAWE I VOSKRESENIE HRISTOVO

Evreite sakale Mesijata da bide hrabar, jak, silen, agresiven ovozemen voda~, koj }e gi oslobodi od rimskoto ropstvo, koj }e gi povede vo borba za sloboda, preku ubistva na ~ovek so ~ovek. Zatoa, Evreite ne go prifatile Gospod Isus Hristos, tuku go osudile na smrt. Na golemiot praznik Pasha, Erusalim bil prepoln so lu|e. Vo sreda, Hristoviot u~enik Juda Iskariot, pod dejstvo na satanata oti{ol kaj fariseite i go izdal svojot U~itel za samo trieset srebrenici. Vo ~etvrtok nave~er, Isus Hristos, znaej}i deka }e nastrada, gi povikal svoite dvanaeset u~enici na zaedni~ka ve~era, "TAJNA VE^ERA", i im rekol deka eden od niv }e go predade. Na taa posledna ve~era, Isus gi blagoslovil vinoto i lebot i ja vostanovil svetata pri~est.

Sv. ev. Matej pi{uva "Zemete, jadete, ova e Moeto telo". Kako ja zede ~a{ata, re~e: "Pijte od nea site; za{to ova e Mojata krv na Noviot zavet, koja se proliva za mnozina, za prostuvawe na grevovite". Ispeale blagodarstvena pesna i oti{le vo Eleonskata gora. Vo taa gora, vo Getsimanskata gradina, Hristos nao|aj}i se vo vnatre{na borba, na kolena se molel na Boga: "O~e, koga bi sakal da me odmine ovaa ~a{a! No, neka ne bide mojata volja, tuku tvojata!" Najnapred, pred narodot, pred prvosve{tenicite, crkovnite upravnici, stare{inite, odel izdajnikot Juda Iskariot, se pribli`il do Hrista i go celival i so toj znak poka`al deka toa e Hristos. Go fatile Hrista i go odvele vo domot na prvosve{tenikot, kade go udirale i mu se potsmevale. Potoa go odvele vo Sinedrionot, pa na ispra{uvawe pred Irod i na sud pred rimskiot namesnik Pontij Pilat. Sinedrionot, najvisokoto narodno telo, go osudil Isus na smrt, zo{to samiot izjavil deka e Sin Bo`ji, im ja ka`al vistinata. Isus, nosej}i go te{kiot drven krst, trgnal po patot kon Golgota, koj ima pove}e stanici. Na ~etvrtata stanica, negovata majka, Presveta Deva Marija, istr~uva kon svojot sin edinec, so neizmerna bolka vo du{ite se gledaat o~i vo o~i, go fa}a za desnata raka, i so svoeto ramo, se dobli`uva do krstot, sakaj}i da mu pomogne, kako da saka siot du{even bol, seta fizi~ka te`ina i site bolki od negovite krvavi rani, nea da & se prefrlat. Kolku silno zboruvaat nivnite pogledi i kolku krvari maj~inoto srce. Desettata stanica se nao|a vo samata crkva "Hristovo Voskresenie" vo Erusalim. Na edinaesettata stanica, na Gospod Isus Hristos, satanski sluga, dr`ej}i golem ~ekan vo race, so golemi klinci, go prikovuva po racete i nozete na krstot. Majka mu, Presveta Bogorodica, stoi zad Hrista i sekoj udar na ~ekanot i navleguvaweto na klincite vo teloto na Hrista, gi ~uvstvuva vo svoeto srce, so "me~ probodeno". Na dvanaesettata stanica Gospod Isus Hristos e raspnat. Okolu nego stoela stra`a. Na desnata strana od nego stoela Bo`jata Majka, a levo od nego sv. Jovan Bogoslov. Vo blizina na krstot stoele i Marija Magdalena i Marija Klesopova.

Sv. ev. Luka pi{uva: "I koga dojdoa na mestoto nare~eno ^erepnica, go raspnaa tamu nego i zlobnicite, edniot oddesno, a drugiot odlevo. A Isus re~e: "O~e, prosti im, oti ne znaat {to pravat". A potoa izvikal: "O~e, vo tvoi race go predavam svojot duh!" I {tom go re~e toa izdivna. Na trinaesettata stanica Gospod go simnuvaat od krstot. Josif od Arimateja, go polo`il Isusa vo nov grob. "Toj den be{e petok, i sabotata ve}e nastapuva{e. Po nego odea i `enite {to bea do{le so Isusa od Galileja, i go vidoa grobot i polagaweto na teloto negovo". Zna~i na petnaesettata stanica e Bo`jiot `ivonosen grob, grobot na Gospod Isus Hristos, koj tretiot den, spored Pismoto, voskresna i pred celiot svet doka`a deka smrtta ne e kraj, tuku samo po~etok na eden nov ve~en `ivot. Premin preku Hrista i so Hrista od smrt vo `ivot. Vo negovoto voskresnuvawe vsu{nost se gleda i su{tinata na hristijanstvoto. Na Veligden se pee troparot: "Hristos voskresna od mrtvite so smrtta smrtta ja pobedi, i na tie vo grobovite `ivot im dade". Koga voskresnal najprvo & se javil na sv. Marija Magdalena, pa na svoite u~enici, i im rekol da se propoveduva Evangelieto na sekoe sozdanie i lu|eto da se kr{tevaat.

Sv. ap. Pavle rekol: "Ako Hritos ne voskresne{e, toga{ prazna e na{ata propoved, prazna e na{ata vera". So svoeto voskresnuvawe, Gospod Isus Hristos i denes `ivee i ostava poraka do site generacii, da ne se pla{at od ovozmeniot `ivot i od smrtta, taa e pobedena, toj go pobedi svetot, ja pobedi satanata, ja pobedi smrtta, i so svojata bo`estvena sila i denes go preporoduva `ivotot na celoto ~ove{tvo. Zatoa `ivotot na lu|eto od celiot svet, niz ovoj praznik dobiva nov smisol.