Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE SI GI ^UVALE SVOITE IMIWA I VO SVETATA ZEMJA

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite i nadvor od Makedonija si ja ~uvale svojata tradicija!
  • Vo istoriskite zapisi povrzani so Svetata zemja od Isusovo vreme se sre}avaat brojni li~nosti koi nosele imiwa od postariot anti~komakedonski onomastikon!

Od seto ona {to dosega go navedovme pak }e potencirame deka vo Svetata zemja (Palestina), vo Isusovo vreme `iveelo mnogubrojno neevrejsko naselenie vo koe glavno dominirale Makedoncite i Grcite. Ve}e gi spomnavme i sredbite na Isus so potomcite na tamunaselenite Makedonci. No, toa ne e s# koga e vo pra{awe u~estvoto na Makedoncite vo poznatite nastani od vremeto na Isus. Postoi verojatnost i deka del od bibliskite li~nosti spomnati vo ovie vremiwa bile Makedonci. No, dali mo`e da se utvrdi koi od spomnatite li~nosti vo Biblijata (osven vladetelite Selevkidi i Ptolemei) bi mo`ele da bidat etni~ki Makedonci?

Na prv pogled izgleda nevozmo`no da se utvrdi takvo ne{to, no ako se zeme predvid dosega iznesenoto, sepak postoi metod spored koj barem pribli`no mo`e da se pretpostavi koi od spomnatite bibliski li~nosti mo`ebi bile potomci na tamudoselenite Makedonci. Ovoj metod glavno se bazira na onomastikata!

Za zna~eweto na onomastikata kako kulturen beleg na eden narod (posebno vo anti~kite vremiwa), mislam deka nema potreba od po{iroka elaboracija. Samo }e spomneme deka duri i denes, vo vreme koga kulturite masovno se me{aat pri {to onomastikata na eden narod s# pove}e gi gubi svoite "granici", sepak s# u{te imame karakteristi~ni li~ni imiwa, prete`no svojstveni za eden narod (bez razlika na potekloto na ovie imiwa). Ova u{te pove}e bilo izrazeno vo minatoto, konkretno vo vremeto za koe zboruvame. Sekoj narod si gi staval li~nite imiwa glavno vrz osnova na sopstvenata tradicija, kultura i veroispoved, {to zna~i deka sekoj narod, taka da ka`eme, si imal sopstven, prili~no jasno profiliran onomastikon. Ova posebno se odnesuva za narodite, koi imale izrazeno razli~ni kulturi i veroispovedi. Taka, na primer, od za~uvanite li~ni imiwa na Indijcite od vremeto na antikata, nitu edno od niv ne se sre}ava vo helenisti~kiot svet i obratno. Nitu eden Indiec ne nosel ime na nekoj Makedonec ili Grk od toa vreme. Taka bilo i so drugite narodi.

[to se odnesuva do doselenite Makedonci vo Svetata zemja, tie so decenii po naseluvaweto vo dr`avite na Ptolemeite i Selevkidite voglavno si gi ~uvale svoite kulturni segmenti vo ~ij sklop posebno mesto zazemale nivnite li~ni imiwa. Vpro~em, ve}e rekovme deka tie tamu se ~uvstvuvale kako gospodari, barem dodeka so ovie zemji vladeele nivnite sonarodnici.

Poznato e deka Makedoncite so vekovi si gi ~uvale svoite imiwa, kade i da `iveat. Dovolno e da se pogledne spisokot na imiwata na Makedoncite, ~lenovi na dinastiite, koi ostanale da vladeat so isto~noto Sredozemje i so Egipet. Od ovoj spisok }e se vidi deka me|u ovie imiwa nema nitu edno inorodno ime, iako Makedoncite {to gi nosele niv `iveele bez re~isi nikakvi kontakti so nivnata pratatkovina Makedonija. Tie i nadvor od svojata tatkovina si gi zadr`ale istite li~ni imiwa, kakvi {to gi sre}avame vo poznatite opisi na podvizite na Aleksandar Makedonski (bez razlika na potekloto na ovie imiwa). Sekako deka ovie imiwa ostanale i vo samata Makedonija so vekovi po smrtta na Aleksandar Makedonski. ]e spomneme nekoi od niv.

Makedonski imiwa nadvor od Makedonija

Da go zememe, na primer, imeto Kleopatra. Ova ime se sre}ava pove}epati kako ime na etni~ki Makedonki, koi `iveele vo raspon od nekolku vekovi i toa vo razni zemji. Spored za~uvanite narativni izvori, imeto Kleopatra kontinuirano se sre}ava me|u anti~kite Makedonci u{te od VII vek pred Hrista. Taka, na primer, majkata na makedonskiot kral Argej I (koj vladeel okolu 623 godina pred Hrista) se vikala Kleopatra. Kleopatra se vikala i edna od `enite na Filip II Makedonski. I za nea se znae deka poteknuvala od ugledno makedonsko semejstvo. Kleopatra se vikala i edna od }erkite na Filip II. Ve}e ja spomnavme i slavnata egipetska kralica Kleopatra VII, koja isto taka bila od ~isto makedonsko etni~ko poteklo, a vo dinastijata na Ptolemeite spomnati se u{te nekolku Kleopatri (Kleopatra II, Kleopatra III, Kleopatra VI i Kleopatra Berenika). Zna~i, iako vladeele so dale~niot Egipet bez re~isi nikakvi kontakti so svojata pratatkovina Makedonija, Makedoncite si go za~uvale imeto Kleopatra.

Isto e i so imeto Ptolemej. Ova ime go nosele dvajca vladeteli od postarata istorija na Makedonija, a vo narativnite izvori povrzani so vremeto na Aleksandar Makedonski, poznati se najmalku ~etvorica Makedonci so toa ime. Podocna ova ime si ostanalo vo Makedonija, no vidovme deka ostanalo i srede Makedoncite, koi so vekovi ostanale da `iveat nadvor od zemjata na svoeto poteklo. Mnogumina od niv nikoga{ i ne stapnale vo Makedonija, pa sepak si go zadr`ale ova ime. Taka, na primer, vo makedonskata dinastijata Ptolemei ova ime se spomnuva kako ime duri na petnaeset vladeteli!

Vakov e slu~ajot i so imeto Selevk, koe go imalo vo anti~ka Makedonija i koe ostanalo srede Makedoncite vo Azija od dinastijata na Selevkidite. Ovde ova ime se sre}ava kako ime na {esmina vladeteli - Makedonci.

Ponatamu, vo istata ovaa dinastija imeto Antioh se sre}ava kako ime na trinaeset vladeteli, a prisutni vo ovaa dinastija bile i imiwata Dimitrija, Filip (na koe }e se zadr`ime vo prodol`enie) i drugi. I ovie imiwa gi imalo odamna srede Makedoncite (bez razlika na nivnoto poteklo, koe vpro~em so celosna sigurnost i ne mo`e da se utvrdi).

Ova dovolno zboruva za silniot odnos kon sopstvenata tradicija od strana na Makedoncite, kade i da `iveele. Poradi toa postoi mnogu golema verojatnost deka i ostanatite li~nosti od bibliskite vremiwa, koi nosele li~ni imiwa, kakvi {to gi sre}avame i vo postarata istorija na Makedonija (a za koi nema decidni dokazi ili indicii deka bile etni~ki Makedonci, kako {to se toa dokazite i indiciite za gorenavedenite dinastii) i navistina da bile Makedonci.

Isto bilo i so ogromnoto mnozinstvo Evrei. Vo odredeni periodi tie gi ~uvstvuvale Makedoncite kako "duhovni okupatori", posebno za vreme na vladeeweto na Antioh IV koga sosila im bila nametnuvana helenizacijata, na {to mnozinstvoto Evrei `estoko se sprotivstavuvale, dr`ej}i se do svojata tradicija (a sekako i onomastikon).

Zna~i, vrz osnova na faktite {to dosega gi iznesovme za postoeweto na kompaktno makedonsko naselenie vo Svetata zemja, mislam deka lesno mo`e da se objasni prisustvoto na golemiot broj li~ni imiwa od makedonskiot onomastikon, koi gi sre}avame vo Biblijata, ili koi bile povrzani so bibliskite nastani bez da bidat direktno spomnati vo samata Biblija od vremeto na (i po) vladeeweto na Selevkidite so Svetata zemja. Lu|eto {to gi nosele ovie imiwa vo najgolem broj slu~ai mo`ele da bidat samo potomci na tamunaselenite etni~ki Makedonci. Kako poinaku da go objasnime postoeweto na brojni li~nosti koi `iveele vo toa vreme vo Svetata zemja, a koi se vikale: Aleksandar, Filip, Arhelaj, Antipater, Aristobul, Antioh, Nikanor, \or|ija, Ptolemej, Dimitrija, Berenika i drugi? Mnozinstvoto od niv ne bile nikakvi Evrei ({to vo prodol`enie i }e go doka`eme). Kone~no, vakvi imiwa nemalo me|u Evreite od pred vladeeweto na Makedoncite Selevkidi so Palestina i sosema dobro se znaat evrejskite starozavetni imiwa od toa vreme, taka {to nitu edno od niv ne postoi vo toga{niot anti~komakedonski onomastikon.

Zna~i, ako so golema verojatnost mo`eme da pretpostavime deka golem del od ovie li~nosti ne bile Evrei, logi~no e da zaklu~ime deka tie, vo golem del, ne mo`ele da bidat ni{to drugo, osven potomci na tamudoselenite brojni anti~ki Makedonci (so dol`noto vnimanie kon isklu~ocite, koi vo prodol`enie }e gi spomneme).

Pregled na li~nite imiwa

Ovoj zaklu~ok }e go potkrepime i so eden pregled. ]e navedeme pregled na site li~ni imiwa od postariot makedonski (no i helenisti~ki) onomastikon na koi naidovme vo najzna~ajnite narativni izvori od toa vreme, t.e. od vremeto na po~etocite na makedonskoto vladeewe so Svetata zemja (no i od bliskata okolina), pa s# do vremeto na dejstvuvaweto na Isus Hristos. Konkretno, ovie imiwa gi prezedovme od Biblijata, potoa od site spomnati dela na evrejskiot istori~ar Josif Flavij (sobrani vo nad iljada stranici), kako i od `itijata na svetitelite, koi dejstvuvale vo prvite decenii po Hrista. Vpro~em, Biblijata, delata na Flavij i `itijata na ranite hristijanski svetiteli se najzna~ajnite narativni izvori za istorijata na Svetata zemja (pa i po{iroko) od periodot {to nas n# interesira. Zatoa mislam deka pregledot na li~nite imiwa prezemeni tokmu od ovie izvori e relevanten za istra`uvaweto {to }e go prilo`ime.

Ako se razgleda vnimatelno spisokot na site li~ni imiwa koi se zastapeni vo ovie dela jasno se zabele`uva deka me|u niv figuriraat i izvesen broj imiwa od makedonskiot onomastikon, {to gi sre}avame u{te vo postarata istorija na anti~ka Makedonija.

No, pred toa da objasnime u{te edna rabota. Nekoj mo`ebi }e zabele`i deka ovie imiwa ne se makedonski, tuku deka gi ima vo postarata gr~ka istorija. Na ova }e odgovorime deka toa {to nekoi od ovie imiwa se sre}avaat vo odredeni narativni izvori vo postarata gr~ka istorija voop{to ne mora da zna~i deka tie po poteklo se gr~ki imiwa. Posebno, ako se znae deka Grcite prisvojuvale ogromen del od kulturnoto bogatstvo na ostanatite narodi ({to ve}e e op{to poznato vo svetskata nauka). Ponatamu, s# pove}e se otkrivaat podatoci deka nekoi od ovie imiwa gi imalo i kaj drugi postari narodi, {to prakti~no zna~i deka nivnoto poteklo ne mo`e so sigurnost da se utvrdi. Taka, na primer, mnogumina smetaat deka imeto Aleksandar navodno bilo "gr~ko". No, ova voop{to ne e to~no. Ova ime go imalo vo razni formi i kaj drugi drevni narodi, kako na primer, kaj stariot narod Heti (podetalno kaj: d-r Nade Proeva "Studii za anti~kite Makedonci", Skopje, 1997, str.25). Ottamu, najmnogu {to mo`eme da ka`eme e deka potekloto na imeto Aleksandar ne mo`e da se utvdi. Sepak, ova ime bilo najmnogu prifateno od strana na Makedoncite, pa zatoa mo`eme da ka`eme deka ova ime mu pripa|a na makedonskiot onomastikon, bez razlika na negovoto poteklo. Takov e slu~ajot i so imeto Filip, no i so site ostanati imiwa, koi se sre}avaat vo postarata makedonska istorija. Mo`ebi site ovie imiwa ne se avtenti~no makedonski, no poradi nivnata prifatenost od strana na Makedoncite mo`eme da gi smetame kako imiwa od makedonskiot onomastikon. Vpro~em, potpolno istata sostojba ja imame i denes. Taka, na primer, naj~esto ime vo angloamerikanskiot onomastikon denes e imeto Xon (John). Za ova ime se znae deka po poteklo ne e angloamerikansko, tuku deka e evrejsko. Sepak, denes ova ime najmnogu mu pripa|a (i) na angloamerikanskiot onomastikon, tokmu poradi negovata najgolema prifatenost od strana na Angli~anite i Amerikancite. Vakvi primeri ima u{te mnogu. Vo sledniot broj }e go razgledame pregledot od gorenavedeniot spisok.

(Prodol`uva)