Razgovor so Goce Fidanovski, direktor za informacii na SMMK

INTERNET VO SLU@BA NA MAKEDONSKOTO OBEDINUVAWE

Razgovaral: Ace PEROVSKI

  • Goce Fidanovski e roden vo Bogomila, Vele{ko, a od svojata vtora godina ‚ivee vo Dizburg, SR Germanija. Mlad, so slavno makedonsko ime, asistent po elektrotehnika, student na mikroelektronika i komunikacija pri Univerzitetot vo Dizburg, izvr{en direktor za informacii na SMMK i sekretar na Makedonskiot mladinski kongres za Evropa

So g. Goce Fidanovski razgovaravme po povod dvegodi{nata od odr`uvawe na Prvoto generalno sobranie na Svetskiot makedonski mladinski kongres vo Germanija. Kako eden od najaktivnite organizatori na ovaa najgolema makedonska organizacija na mladite Makedonci se zainteresiravme za dosega{nata rabota i za polo`bata na mladite vo svetot.

Na pra{aweto za rezimirawe na rezultatite na SMMK vo periodot od 1998 godina do sega, Fidanovski re~e deka osnovnite celi i Agendata za rabota na SMMK se celosno implementirani vo svesta na site mladi Makedonci, ~lenovi na SMMK i nemame nikakvo skr{nuvawe od tie celi i zada~i za vreme na dvegodi{niot period.

FIDANOVSKI: Za toa {to i kolku napravi Svetskiot makedonski kongres i Kongresot na mladite mo`am da go poso~am primerot so mene. Vo periodot do osamostojuvaweto na Makedonija jas ne znaev ni{to za svojata rodna tatkovina. Dotoga{ bev „Jugosloven“, barem taka n# determiniraa drugi. Prviot dopir be{e so makedonskata narodna muzika. Vo pesnite se pee{e za nekojsi Pirin, Egej, Solun, Goce, Jane i dr., no mene zna~eweto na ovie zborovi ne mi be{e jasno. Taka se najdov „na mostot“ me|u visoko definiranata germanska nacionalna svest i op{testvo vo koe nema opstrukcii za nekoja rezervna nacionalnost. Nacionalnosta Jugosloven nitu postoela, nitu pak mo`e da postoi. Postepeno „se hranev“ so literatura koja zboruva{e za Makedonija, za nejzinite podelbi, za tragedijata na makedonskiot narod... za Filip i Aleksandar Makedonski, za Aristotel, Homer, za Kiril i Metodij. Intenzivno u~ev za site ovie drevni makedonski li~nosti i makedonskata istorija i taka stanav kolekcioner na „s# za Makedonija“. Mojata cel e da napravam makedonski arhiv so literatura, muzika, film, sliki, nosii i mnogu drugi predmeti koi se vrzani za prostorot na na{ata drevna dr`ava. Po~nav da ja prezentiram makedonskata kultura i na Internet.

Internet e medium kade {to se plasiraat golem broj propagandi, osobeno koga e vo pra{awe makedonskata istorija. Kade go gledate patot za otstranuvawe na nevistinite za Makedonija koi ostanaa nasledeni od prethodnite re`imi vo sosednite dr`avi?

FIDANOVSKI: Internet e vistinskiot medium kade {to golem broj Makedonci od site delovi na Makedonija i svetot ja koristat mo`nosta da ja pretstavuvaat Makedonija i da komuniciraat me|u sebe.

Blagodarenie na toa na elektronskata mre`a se zapoznav so mnogu Makedonci, a so toa mo`am da ka`am deka na Internet sme najobedinet narod vo svetot.

Upotrebuvame svoi kanali za diskusija, komunikacija, i imame najbrz i najsilen na~in za informirawe.

Kako {to edna{ se izrazi g. Aleksandar Donski „vo momentov se vodi Tretata balkanska vojna na Internet“, istoto mo`am samo da go potvrdam so faktot {to mladite Makedonci se edni od najprisutnite na elektronskiot medium. Mojata zamisla do kone~nata pobeda za doka`uvawe na vistinata za Makedonija e sozdavawe na makedonski sojuz ili mre`a na Makedoncite od celiot svet, koi zaedno }e rabotat i nastapuvaat preku Internet. So ogled na toa {to golem broj studenti studiraat na univerzitetite vo Evropa i svetot, vekov {to go napu{tame so sebe }e gi ponese i ostatocite na negatorskite politiki naso~eni protiv Makedonija. Veruvam deka generacijata koja doa|a vo Evropa da gradi demokratsko op{testvo nema da najde prostor da go nosi so sebe nacionalizmot, falsifikatot, negiraweto na drugiot... Bidej}i, nie Makedoncite na Balkanot ne sme tie koi negiraat, ucenuvaat, nepriznavaat drugi narodi i sli~no, i zatoa mo`eme da smetame na pobeda. Ako obedinuvaweto na makedonskata mladina prodol`i so vakov intenzitet, ne samo vo dijasporata tuku i vo Makedonija, toga{ sme na vistinskiot pat.

Za ovaa godina zaka‚ano e i Vtoroto generalno sobranie na Svetskiot makedonski mladinski kongres. Koga, kade i kakva e celta na odr`uvaweto?

FIDANOVSKI: Pretsedatelstvoto na SMMK vo oktomvri, minatata godina, donese Rezolucija za odr`uvawe na Vtoro generalno sobranie. Sobranieto e nasloveno kako Mileniumsko sobranie po povod 2000 godini od hristijanstvoto, a pod mototo „Mladost - Sila - Dostoinstvo“ }e se odr`i vo makedonskiot verski i kulturen centar Ohrid, na rodendenot na Aleksandar Makedonski, 22 juli.

Vtoroto generalno sobranie }e bide sobir na site mladi Makedonci od celiot svet, nezavisno dali se asocirani ili se na patot da se asociraat vo edinstvenata svetska organizacija SMMK.

Pretsedatelstvoto na SMMK i aktivnoto ~lenstvo sega intenzivno rabotat na podgotovkite za odr`uvawe na Generalnoto sobranie, a spored informaciite koi stignaa do mene kako izvr{en direktor za informirawe od pretsedatelot i generalniot sekretar na SMMK, najaveno e u~estvo na pretstavnici od okolu 40 dr`avi kade {to `iveat, prestojuvaat, studiraat ili rabotat mladi Makedonci.

Delegacija na SMMK za vreme na veligdenskite praznici }e ja poseti Republika Makeodnija i vo Skopje }e ima promocija na posebnoto izdanie za SMMK („Slu`ben vesnik“ na SMK) i Programata na Vtoroto generalno sobranie.

Koi se slednite ~ekori?

FIDANOVSKI: Slednite ~ekori se onie koi se zacrtani kako preduslov za makedonskata nacija, dosledna odbrana na makedonskoto kulturno-istorisko nasledstvo i identitet. Nie, kako mlada generacija na koja }e ostane idninata morame da storime s# {to e vo na{ite mo`nosti i da ne dozvolime da `iveeme so nedorazbirawata i lo{oto liderstvo na balkanskite politi~ki lideri.

Site mladi od na{eto sosedstvo da ja napu{tat besmislenata igra na minatoto i so eden glas da mu doka`eme na celiot svet deka n# ima kako Makedonci na ovoj svet i deka sme edinstveni za pravilno izu~uvawe na istorijata za Makedonija i Makedoncite.

Aleksandar Makedonski e vo site nas !!!