CAROT I KRU[ATA!

Imavme vo istorijata dovolno primeri na tipovi na dr`avi: Hitlerova dr`ava, Stalinova dr`ava, dr`ava na SAD, [vedska, Papua dr`ava... Ovaa na{a makedonska dr`ava, stanuva mnogu - dr`avna! Mi se ~ini deka s# vo dr`avava se dvi`i okolu dr`avata. Siguren ~ovek e ako e dr`aven ~ovek.

Go nema ednostavno gra|aninot, ona {to go bara{e i Francuskata revolucija, slobodniot ~ovek, so zagarantirana privatnost. Kaj nas, sekoj sekomu mo`e da mu "vleze doma", i koga treba i koga ne treba, da go zapla{i, da mu se zakani, da go pretrese, da go potceni.

Imame lo{ - Ustav. Vo Ustavot u{te polo{, ~len 17 kade {to nema garancija za slobodata i pravata na ~ovekot.

Koj re~e deka narko-mafiozite }e dojde vreme da ja kontroliraat dr`avata? I da & nareduvaat, i da ja pot~inat! Toj {to go re~e toa, e mnogu vo pravo.

Vlasta ne smee i ne treba da ima pregolema koaliciona diskreciona mo}. Zamislete policaec "vooru`an" so diskreciono pravo, da pravi {to saka i kolku saka?! Pa, toj e programiran tiranin, a ne ~uvar! Ja znaete prikaznata za carot, koj so svojata vojska pominuval pokraj edna gradina, vo koja zreli kru{i mu go privlekle carskoto vnimanie. Sakal da skine kru{a. I skinal. Po nego vo gradinata do{ol carskiot a|utant i go pra{al sopstvenikot, kolku mu ~ini kru{ata {to ja skinale za carot? Ni{to, rekol sopstvenikot. Mene mi e ~est carot da jade od mojata kru{a!

Toa {to ti e ~est, e edno, a toa {to skinat plod od tu| rasadnik treba da se plati, e drugo, pa makar da go skinal i carot, odgovoril a|utantot. Zamisli, seta ovaa vojska da gi bendisa plodovite od tvojot rasadnik, i da ne plati za toa. [to }e ostane od rasadnikot?

Zo{to makedonskata dr`ava stanuva mnogu dr`avna, ne po simbolite i instituite, tuku po `elbite na gra|anite da se "smestat" vo nejzinite jasli i da bidat "va`ni". Ne, ova ne e popaten vpe~atok, ami iskreno priznaeno od vrvni dr`avni administratori, me|u koi i Premierot. Me|utoa, agolot na gledawe na ovoj problem me|u Premierot i obi~niot ~ovek e golem i razli~en. Premierot smeta deka so reformite treba da se namali samo brojot na ~inovnicite (4.000 vo prvata tura), a jas smetam deka vo pra{awe e prekumerno akumulirana administrativna mo} {to se manifestira mnogu suptilno i na {teta na efikasnosta na dr`avata.

Pred cela nacija, vo eden TV razgovor, Qub~o Georgievski otvoreno prizna deka dr`avnite fondovi se do vrv polni. Nikoj vo ovaa zemja, ni profesori, ni ekonomisti, ni pravnici indirektno ne go pra{aa Premierot, dali e toa dobro, i kolku e dobro dr`avata da bide bogata, a narodot - siromav?! Znam deka amerikanskata Vlada godi{no se zabor~uva kaj amerikanskite banki za okolu 200 milijardi dolari. Do den-denes ne sum ~ul, kolku e zadol`ena makedonskata Vlada, kaj makedonskite banki! A, znaete li zo{to ne znaeme: oti kaj nas bankite nemaat pari. Kaj nas, pari ima dr`avata!

Ponatamu ne bi sakal ni da komentiram, ni da lamentiram. Analizite im gi prepu{tam na site {to znaat i umeat, no pod eden uslov, da prestanat da mol~at!

Dr`ava so mnogu pari, po obi~aj e lo{ gazda na tie pari. Takov eden sistem, vidovme koga parite ne gi delea bankite, tuku centralnite komiteti.

Virulencijata na volontarizmot e hroni~na bolest. Lekot za nea e dr`avata da ne deli pari kako "Dedo mraz", tuku da sozdava uslovi za "borba na pari" od tie {to u~estuvale vo seidbata. Makedonskiot glasa~ s# u{te ne gi razlikuva tie {to mu se predlagaat da gi izbira, vo koja smisla na zborot se "spasitel na nacija". Koga }e ovladeeme podobro so sintagmata "doma{en lekar", toga{ }e osoznaeme i "doma{en pratenik", "doma{en minister" i "doma{en premier"!

Ima lu|e koi ne mo`at bez dr`avata. Kade i da se vo dr`avno da se. Tie zagovaraat privatizacija, sloboden pazar, ama pove}e sakaat da ja imaat dr`avata zad grb. Vo nejzino ime sudat i presuduvaat, davaat i zemaat. Nekoj ja saka demokratijata, a nekoj avtoritetot. Sirota Srbija, se pla{i da ne go snema Milo{evi}, {to }e pravi toga{ toj "golorak" i "nezagri`en" narod?!

Stil na `iveewe na edni im e pluralizmot i kontrapunktot, a na drugi edinstvoto i monolitnosta. Dodeka nekoj e zaquben vo skepsa, drug e prosto "zacapan" vo vlasta! Zatoa, Gospod da n# ~uva od presilno i neprirodno edinstvo i od apsoluten i tvrdoglav avtoritet.

Osiroma{en narod, ne krepi dr`ava, pa makar taa da ima polni i debeli fondacii. Oti ne se ka`uva javno od kade pari za penziite, profesorite, doktorite, policajcite, vojnicite. Koga narodot pove}e "pladnuva" otkolku {to - ora? Toa ne e pra{awe za Makedonija!