Georgi Radulov, pisatel od Bugarija

"ISTORIJA NA MAKEDONIJA" E MOJA @IVOTNA OPSESIJA

Pi{uva: Vasil Tocinovski

  • Moja `elba be{e da napi{am istorija na Makedonija koja se temeli na bogat faktografski materijal i vo isto vreme toa da bide kniga lesna za ~itawe i vospriemawe od ~itatelite

Minatata godina vo Sofija izleze od pe~at knigata "Istorija na Makedonija" od Georgi Radulov, vo izdanie na Bugarskata liga za za{tita na pravata na ~ovekot i gra|aninot. Kniga koja predizvika vistinska bura, novi zakani i negirawe vo Bugarija, a nau~nata misla vo Makedonija so pravo, za nea izre~e visoki ocenki, a me|u niv najvpe~atliva e obemnata studija na akademik Bla`e Ristovski.

Vo "Istorija na Makedonija" so podnaslov "Apologija na makedonizmot" go prosleduvate makedonskiot identitet od najdrevni vremiwa do denes.

Istorijata na Makedonija me voznemiruvala i predizvikuvala od najranoto detstvo do denes. Moja `elba be{e da napi{am istorija na Makedonija koja se temeli na bogat faktografski materijal i vo isto vreme toa da bide kniga lesna za ~itawe i vospriemawe od ~itatelite.

Koi se glavnite periodi i fazi vo toj kontinuitet?

Makedonija ima dolga i dinami~na istorija. Na dr`avno - politi~ki plan odgovorot e jasen i ednostaven: Anti~ka Makedonija postoela mnogu vekovi i postepeno ja osvojuvale. Odgovorot na pra{aweto e te`ok i na etni~ki plan. Tuka mo`e da se zboruba za dva osnovni perioda: do doa|aweto na Slovenite i potoa. Do doa|aweto na Slovenite na teritorijata na Makedonija `iveat dve etni~ki formirani plemenski grupi -

Makedoncite i Peonite. Isto taka ima gr~ki kolonisti po egejskoto krajbre`je, kako i Iliri i Trakijci koi bile porobeni od makedonskite carovi. Po doa|aweto na Slovenite nastanuvaat golemi etni~ki promeni. Kon postoeweto na etnolingvisti~kite grupi na naselenieto se priklu~uva u{te edna - slovenskata. Doa|aweto na Osmanliite go zbogatuva makedonskiot etnopejsa` so novi etnoreligiozni i etnolingvisti~ki grupi.

Sekako postojat brojni dilemi, nedoumici i nedore~enosti. Da gi izdvoime najzna~ajnite?

Da, ima mnogu nejasnotii i nedore~eni ne{ta kako vo makedonskata, taka i vo balkanskata istorija. ]e po~nam so pra{aweto za vrskata me|u anti~kite i dene{nite Makedonci. Tuka odgovorite imaat {irok dijapazon. Privrzanicite na panslavizmot tvrdat oti nema nikakva vrska i deka nie sme Sloveni, paneolingvistite deka starite Makedonci se Elini i pogolemiot del od makedonskoto naselenie se nivni potomci. Vistinata e me|u tie dve krajni tvrdewa. Ako go pra{ate Grkot dali ima ne{to zaedni~ko so anti~kite Grci, toj pra{aweto }e go smeta za glupavo i }e vi odgovori oti tie se potomci na starite Grci. Za mene toj ne e vo potpolno pravo. No, isto ne se vo pravo i onie koi tvrdat deka nie nemame ni{to zaedni~ko so anti~kite Makedonci. U{te pred vek i polovina eden makedonski patriot go postavuva{e pra{aweto: "Dali napravile golem grev, ta se otvorila zemjata i gi progoltala i od niv ni{to ne ostanalo?"

Osnovniot argument na protivnicite na na{eto anti~komakedonsko nasledstvo e jazikot. Koga pred eden po~ituvan makedonski istori~ar, za{tituvaj}i ja kauzata deka kaj nas ima takvo nasledstvo, kako argument gi iznesov i pesnite koi se peele za Aleksandar III i Filip II, toj ironi~no mi go postavi pra{aweto i na koj jazik gi peele? So odgovorot na slovenski, toj zadovolen pra{aweto go smeta{e za odgovoreno. No, pra{aweto celosno ne e re{eno. Vo Makedonija ima mnogu pesni so ista sodr`ina, isto taka i so melodija, koi se peele na slovenski i na gr~ki. Re~isi site prikazni na balkanskite narodi gi ima na site balkanski jazici. Vo toa, {to starite pesni se prevedeni postepeno na slovenski, nema ni{to tu|o.

Pokraj toa dali se slovenski govorite vo Makedonija?

Nekoi specijalisti tvrdat deka paso{ na eden jazik e negovata gramatika, a ne re~ni~kiot sostav. Na{ite govori nemaat pade` i mnogu specijalisti se na mislewe oti toa preminuvawe od sinteti~nost kon analiti~nost e pod vlijanie na starite jazici. Pa i re~ni~kiot sostav na na{ite narodni govori ne e slovenski. Analiziraj}i go jazikot na moeto rodno selo konstatirav deka vo avtenti~niot, bez vlijanie od egzarhiskite u~ili{ta, jazik, slovenskite zborovi gi ima pomalku od drugite.

Pi{uvaj}i ja "Istorijata na Makedonija" na koi pote{kotii naiduvavte?

Prvata pote{kotija e vo toa {to jas, po obrazovanie, ne sum istori~ar. No, toa ima i svoi prednosti, ne sum obremenet so odnapred podgotveni {emi za problemite, so gotovi kli{ea dobieni od univerzitetskite profesori. Nedostigot na vreme e isto taka edna moja pote{kotija, vo mo`nosta da posetuvam razni biblioteki, da baram dokumenti. Posebno imav pote{kotii da dojdam do dokumenti. Kako pote{kotija me presretnuva i toa koga bugarskite mediumi zboruvaat gadosti za mene, jas nemam mo`nost, dostojno da se odbranam. Ja zabranija promocijata na mojata kniga, pi{uvaa najrazli~ni nevistini i toa od lu|e od partijata koja{to e na vlast vo Bugarija. Partija koja vo svoeto ime go ima i zborot "demokratija". No, antimakednskata pozicija na bugarskata vlast e poznata.

Vie ste eden od dvigatelite na Dru{tvoto za bugarsko-makedonska sorabotka. So nazna~enite problemi vo Va{iot odgovor imame vpe~atok kako da se prekr{uvaat i vo rabotata i dejstvuvaweto na Dru{tvoto?

Tokmu taka ili poto~no re~eno, re~isi e nevozmo`no postoewe i dejstvuvawe na Dru{tvo za bugarsko-makedonska sorabotka. Negovi ~lenovi se Bugari i Makedonci koi se lojalni gra|ani na dr`avata. No, tie vo isto vreme se i gordi na svojata nacionalna pripadnost i toa sakaat javno da go manifestiraat. Ne za urivawe, nepo~ituvawe, zloba i omraza, tuku kako {to rekol golemiot makedonski sin Goce Del~ev, kako most na prijatelstvo, doverba i sorabotka, za kulturen natprevar me|u narodite i dr`avite.