Verata na{a Risjanska

LAZAREVA SABOTA I CVETNICI

Pi{uva: axika @ivanka Filipovska

Spasitelot na svetot Gospod Isus Hristos i negovite apostoli, o~evidci na negovoto spasonosno delo, na evrejskiot narod, a potoa i na celiot svet, mu ja soop{tile Hristovata nauka za ve~noto nebesno carstvo. Taa propoved za evangeliskata vistina, bila potkrepuvana so bezbroj neobi~ni ~uda i dela, zapi{ani vo Svetoto pismo na Noviot zavet. Edno od tie neobi~ni ~uda e voskresenieto na umreniot sveti Lazar, vo gradot Vitanija. Vo vremeto koga Lazar umrel, Hristos se nao|al daleku od svetiot grad Erusalim. Toj stignal vo Vitanija ~etiri dena po smrtta na Lazar. Lazarevite sestri Marta i Marija, kako i Lazarevite prijateli go oplakuvale Lazara. Hristos trgnal kon grobot na Lazar. Toj taguva za svojot sakan prijatel i po~nuva da pla~e. Im zapovedal na prisutnite da go ottrgnat kamenot od grobot. Toga{, po zborovite na sv. evangelist Jovan, izvikal so visok glas: "Lazare, izlezi nadvor! I izleze umreniot, zavitkan vo platno po racete i nozete, a liceto zabradeno so krpa. Im re~e Isus: "odvitkajte go i ostavete go da odi!" Svetata pravoslavna crkva radosno i pobedonosno ja proslavuva Lazareva sabota. Qubovta Hristova, spoena so solzite i neizmernata bo`estvena sila, go voskresnala mrtviot Lazar. I kako {to pi{uva protojerej Aleksandar [meman, Isus pla~el za{to vo smrtta na svojot prijatel Lazar go gledal "Triumfot na smrtta vo svetot, smrtta koja Bog ne ja sozdal, a koja zagospodarila i gospodari so svetot, zatrovuvaj}i go ... `ivotot i pretvoraj}i go vo besmisleno smenuvawe na denovite. Hristos povikuvaj}i go Lazar da izleze nadvor & upatuva predizvik na smrtta, & objavuva vojna na smrtta, se soo~uva so nea, i ka`uva deka mora da bide uni{tena.

Soop{tuva deka qubovta pobeduva, qubovta triumfira nad smrtta. Samiot Bog sleguva do Lazareviot grob, i hrabro zastanuva pred smrtta, na koja & se bli`i krajot, "da bi ja razru{il, da ne bi ni daruval nas ve~en `ivot za koj n# sozdal Bog". Site lu|e koi go videle ova ~udo poveruvale vo Hrista i toj se zdobil so golema slava. Sabotata pred Cvetnici e Lazareva sabota ili u{te se vika i Lazarica, koga vsu{nost se praznuva Lazarevoto voskresnuvawe. Spasitelot, Gospod Isus Hristos od Vitanija trgnal za Erusalim, a zad nego odele mnogu lu|e. Vo blizina na Erusalim i Maslinovata gora, se nao|alo edno selo Vitfagija. Bo`jiot sin ispratil dvajca od svoite u~enici vo seloto i kako {to ni pi{uva sv. evangelist Luka, im rekol da go odvrzat osleto koe se nao|alo vo seloto i da go dovedat. Tie go dovele osleto pri Isusa i mu pomognale na svojot u~itel da se ka~i. Vo Erusalim se prenela vesta deka doa|a o~ekuvaniot mesija Isus Hristos. Na ulicite na Erusalim izlegol mnogubroen narod za da go pre~eka. Spasitelot na svetot, krotko, mirno i skromno javal na osleoto i se pribli`il kon Svetiot grad. Toga{ nastanalo najsve~eno do~ekuvawe. Lu|eto tr~ale, go opkru`ile od site strani, sakale {to poubavo i poodblizu da go vidat Mesijata. Vo znak na blagodarnost za spasuvaweto na lu|eto od smrtta, za le~ewe od bolestite, voskresnuvaweto na umreniot Lazar, frlale pred nego palmovi zeleni gran~iwa i gi postilale svoite ali{ta pred nego po patot. Naedna{ mno{tvo u~enici i siot narod, od dlabo~inata na du{ata, so seta silina na glasot, so neizmerna radost vo srceto ja zapeale radosnata pesna: "Blagosloven e Carot, koj doa|a vo imeto Gospodovo! Mir na neboto i slava na visinite!" (Sv. ev. po Luka). Na Gospod Isus Hristos mu pristapile i nevinite ~isti du{i, decata. Zlobnite farisei mu rekle na Isusa da im zabrani da go slavat. Sve~enoto vleguvawe na Gospod Isus Hristos vo Erusalim, se narekol praznik Cvetnici. Se proslavuva u{te od najranite hristijanski vremiwa. Zlobnite everejski stare{ini, nare~eni farisei, koi go mrazele Isusa i patele zaradi sve~noto do~ekuvawe i negovata slava, nabrgu, zaedno so kni`nicite, sadukeite i sve{tenicite, za `al, se sostanale i kone~no re{ile da go osudat na najte{ka smrt, raspnuvawe na krst na veteniot Mesija, sinot bo`ji, koj do{ol da go spasi svetot. So svojata bezgrani~na bo`ja qubov, sinot bo`ji postradal i so svojata nevina krv i telo dal otkup za SITE GRE[NICI OD SOZDAVAWETO NA SVETOT, A ZARADI GREVOVITE NA LU\ETO I ZA SPASENIE NA SVETOT.