SREDBITE NA ISUS HRISTOS SO MAKEDONCITE

Duri svetiot evangelist Marko sosema jasno pi{uva deka Isus prestojuval i dejstvuval tokmu vo mestata kade {to prete`no bile naseleni Makedoncite vo Palestina. Imeno, svetiot evangelist Marko (7,31) pi{uvaj}i za ~udata {to gi pravel Isus zapi{al deka toj prestojuval i "srede podra~jeto Dekapolis". Tamu, kako {to e poznato, pred Isus dovele gluvonem ~ovek i go zamolile da go izlekuva. Isus, samo {to go doprel ~ovekot so rakata, ovoj po~nal da slu{a i da zboruva. Seto ova se slu~ilo vo prisustvo na golem broj narod.

Za oblasta Dekapolis rekovme deka bila prete`no naselena so Makedonci i Grci. Dokaz za ova rekovme deka se gradovite od taa oblast, koi tamu bile izgradeni od Makedoncite Selevkidi i koi nosele ~isti makedonski imiwa. Tokmu centralnite dva grada na ovaa oblast vo Svetata zemja se vikale Dion i Pela! ^isti makedonski imiwa staveni vo ~est na makedonskata prestolnina Pela i na makedonskoto svetili{te Dion! Ve}e poso~ivme istoriski dokazi deka Selevkidite gi naseluvale novoizgradenite gradovi prete`no so Makedonci (no i so Grci) i gi gradele vo tipi~en helenisti~ki stil, sekako stavaj}i im makedonski imiwa. Iako, vo Isusovo vreme, Selevkidite ve}e nekolku decenii ne vladeele so ovie gradovi (tuku, namesto niv, ve}e vladeele Rimjanite), sepak makedonskoto naselenie vo niv ostanalo da si `ivee, ~uvaj}i gi i natamu makedonskite imiwa na ovie gradovi. Ottamu, golema e verojatnosta mnozinstvoto od nasobraniot narod, koj go videl ova Isusovo ~udo, pa duri mo`ebi i samiot izlekuvan gluvonem ~ovek, da bile potomci na tamu doselenite Makedonci.

I svetiot evangelist Matej svedo~i deka Isus bil sleden od mnogu lu|e me|u koi dobar del poteknuvale tokmu od oblasta Dekapolis. Pi{uvaj}i za javnite ~uda {to gi pravel Isus, svetiot evangelist Matej zapi{al deka za Isus se pro~ulo niz cela Sirija i deka kaj nego po~nale da doveduvaat razni bolni i opsednati lu|e, mese~ari i drugi koi imale zdravstveni problemi. Mnogu narod razbral za toa i site sakale da go vidat Isusa. Ovde ~itame:

Od dejstvuvaweto na Isus vo oblasta Dekapolis }e ja spomneme i slu~kata so lekuvaweto na eden opsednat ~ovek. Ovaa slu~ka ja opi{uvaat svetite evangelisti Luka i Marko. Se raboti za poznatiot nastan koga Isus izlekuval eden ~ovek, koj bil opsednat od lo{ite duhovi. Isus naredil duhovite da izlezat od opsednatiot, po {to tie vlegle vo bliskoto stado sviwi, koi poradi toa naedna{ pobesnele i se frlile od ridot vo moreto pred o~ite na prepla{enite sviwari. Svetiot evangelist Matej (8: 28-34), raska`uva:

Postojat podvoeni mislewa okolu imeto na gradot za koj stanuva zbor vo ovoj nastan. Ili se raboti za gradot Geras ili za gradot Gadara. No, obata grada se nao|aat vo "makedonskata oblast" Dekapolis, {to zna~i deka dobar del od narodot {to izlegol da go vidi Isusa sigurno deka bile potomci na tamu doselenite Makedonci. Takvi mo`ebi bile i samite sviwari koi gi pasele sviwite, bidej}i o~igledno deka i tie bile `iteli na toj grad vo Dekapolis, {tom na nivniot povik "celiot grad" izlegol da go vidi ~udoto {to go napravil Isus.

Koga sme kaj oblasta Dekapolis, da go spomneme i toa deka vo ovaa "makedonska oblast" srede Svetata zemja dejstvuval i sveti Jovan Krstitel. Imeno, del od kr{tevaweto na narodot {to go vr{el sveti Jovan Krstitel se slu~uvalo tokmu vo neposrednata blizina na gradot Enona, koj se nao|al vo oblasta Dekapolis na bregot na rekata Jordan (Jovan, 3,23). Najblizok grad do gradot Enona e tokmu gradot Pela, koj svoevremeno bil izgraden od Makedoncite vo Svetata zemja. Poradi ova so sigurnost mo`e da se ka`e deka golem del od narodot {to tamu bil krsten od sveti Jovan Krstitel, isto taka, bile potomci na doselenite Makedonci, koi, vpro~em, i go podignale ovoj grad.

Sigurno deka Isus Hristos imal sredbi so Makedonci i nadvor od "makedonskata oblast" Dekapolis. Taka, na primer, svetiot evangelist Marko (8: 24-29) go opi{uva dejstvuvaweto na Isus vo blizinata na siriskite gradovi Tir i Sidon. Tamu Isus imal sredba so edna `ena, koja bila "paganka". Koga do{ol vo ovoj kraj Isus sakal da se sokrie vo edna ku}a, no tamu do{la edna `ena, koja mu padnala pred nozete i go zamolila da ja izlekuva nejzinata }erka, koja bila opsednata od lo{i duhovi. Svetiot evangelist Marko pi{uva: "Taa `ena be{e paganka, Sirofeni~anka po rod" (26). Isus, kratko porazgovaral so nea i otkoga sfatil deka taa veruva, & pomognal. Koga se vratila doma `enata ja videla }erka si izlekuvana.

Samiot fakt {to `enata bila "paganka" (pripadni~ka na helenisti~kata kultura, koja toga{ tamu bila najdominantna, tokmu srede Makedoncite i Grcite) e dovolna indicija za nejzinoto mo`no makedonsko (ili gr~ko) etni~ko poteklo. Isto taka, vo oblasta kade {to se slu~il ovoj nastan postoel grad so helenisti~ki zavr{etok, {to se vikal Ornitopol. Terminot "Sirofeni~anka po rod" mo`e da se razbere samo kako geografski termin vo smisla deka ovaa `ena `iveela vo siriskata oblast Fenikija, koja bila vo sklopot na dr`avata na Makedoncite Selevkidi s# do nivnoto pot~inuvawe od Rimjanite.

Interesna e i sredbata na Isus so slepiot prosjak, koja se ostvarila nadvor od yidinite na Erihon. Isus, sleden od svoite u~enici (no i od mnogu narod), koga izlegol od Erihon videl kraj patot sednat eden slep prosjak. Prosjakot go zamolil da go izlekuva i Isus go storil toa. Iako ovoj nastan se slu~il vo Judeja, interesni se imiwata na slepecot i na negoviot tatko. Svetiot evangelist Marko (10,46) ni svedo~i deka imeto na slepecot bilo "Bartimej, sinot na Timej". Vedna{ pa|aat vo o~i helenisti~kite zavr{etoci na nivnite imiwa, {to isto taka mo`e da asocira na nivnoto balkansko (makedonsko ili gr~ko) poteklo. Sli~no ime na Timej (Timon) se sre}ava i vo postariot anti~komakedonski onomastikon.

Ponatamu, svetiot evangelist Luka (24,18) pi{uva kako Isus po svoeto voskresnuvawe im se pojavil na dvajca u~enici vo blizina na seloto Emaus. Edniot od u~enicite se vikal Kleofa. Zna~i, u{te edno ime so helenisti~ki (makedonski ili gr~ki) koren, t.e. poteklo.

Iako i Emaus se nao|a vo Judeja, pove}e od sigurno e deka i tamu imalo Makedonci (makar i kako malcinstvo) isto kako {to i Evreite `iveele kako malcinstvo vo makedonskite gradovi, {to tamu bile izgradeni od Selevkidite (barem vo vremeto na nivnoto nezavisno vladeewe, a sekako i izvesno vreme potoa).

Na krajot }e spomene i edno vonbiblisko svedo{tvo za kontaktite na Isus so "paganite" (Makedoncite i Grcite). Ova izvonredno zna~ajno svedo{tvo e dadeno od evrejskiot istori~ar Josif Flavij, koj iako bil farisej i ne bil nikakov hristijanin, vo svoite istoriski dela ne mo`el da go odbegne postoeweto i dejstvuvaweto na Isus vo negovata zemja. Nezavisnoto svedo{tvo na Flavij za postoeweto na Isus Hristos pretstavuva decidna negacija na tendencioznite ateisti~ki nebulozi (za prvpat sozdadeni vo Stalinovo vreme) spored koi, navodno "nemalo istoriski dokazi za postoeweto na Isus"(!?). Flavij, kako istori~ar, ne samo {to go zabele`al postoeweto i dejstvuvaweto na Isus Hristos, tuku i jasno stavil do znaewe deka Isus ne bil obi~en ~ovek(!). Flavij duri go spomnal i voskresnuvaweto na Isus, a spomnal i deka za vreme na svoeto dejstvuvawe povel po sebe "mnogu Evrei i mnogu pagani". Eve kako go opi{al Isus Hristos najpoznatiot evrejski istori~ar od toa vreme Josif Flavij:

Josif Flavij dal vredni istoriski svedo{tva i za dejstvuvaweto na sveti Jovan Krstitel. Koga pi{uva za porazot na vojskata na vazalniot evrejski kral Herod Antipa od Arapite, Flavij pi{uva:

I ova svedo{tvo ima posebna te`ina, zatoa {to e dadeno od nehristijanski izvor. Flavij, ne samo {to ne bil hristijanin, tuku toj pripa|al na evrejskata farisejska sekta, koja toga{ bila sprotivstavena na hristijanite. Zatoa negovite svedo{tva za postoeweto na Isus i na sveti Jovan Krstitel imaat ogromno zna~ewe.