Istorijata ne e samo minato

SREDBITE NA ISUS HRISTOS SO MAKEDONCITE

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Isus Hristos i sveti Jovan Krstitel ostvarile golem broj kontakti so Makedoncite vo Svetata zemja!
  • Evrejskiot anti~ki istori~ar Josif Flavij, iako bil farisej, ostavil isklu~itelno vredni istoriski zapisi za postoeweto na Isus Hristos, za kogo decidno zapi{al deka "ne bil obi~en ~ovek"!

Koga Isus po~nal javno da dejstvuva povtorno ostvaril sredbi so brojni Makedonci, ovojpat vo samata Sveta zemja. Vpro~em, site evangelisti jasno pi{uvaat deka Isus sekade kade {to javno dejstvuval bil pre~ekuvan ili sleden od mnoguiljaden narod.

Duri svetiot evangelist Marko sosema jasno pi{uva deka Isus prestojuval i dejstvuval tokmu vo mestata kade {to prete`no bile naseleni Makedoncite vo Palestina. Imeno, svetiot evangelist Marko (7,31) pi{uvaj}i za ~udata {to gi pravel Isus zapi{al deka toj prestojuval i "srede podra~jeto Dekapolis". Tamu, kako {to e poznato, pred Isus dovele gluvonem ~ovek i go zamolile da go izlekuva. Isus, samo {to go doprel ~ovekot so rakata, ovoj po~nal da slu{a i da zboruva. Seto ova se slu~ilo vo prisustvo na golem broj narod.

Za oblasta Dekapolis rekovme deka bila prete`no naselena so Makedonci i Grci. Dokaz za ova rekovme deka se gradovite od taa oblast, koi tamu bile izgradeni od Makedoncite Selevkidi i koi nosele ~isti makedonski imiwa. Tokmu centralnite dva grada na ovaa oblast vo Svetata zemja se vikale Dion i Pela! ^isti makedonski imiwa staveni vo ~est na makedonskata prestolnina Pela i na makedonskoto svetili{te Dion! Ve}e poso~ivme istoriski dokazi deka Selevkidite gi naseluvale novoizgradenite gradovi prete`no so Makedonci (no i so Grci) i gi gradele vo tipi~en helenisti~ki stil, sekako stavaj}i im makedonski imiwa. Iako, vo Isusovo vreme, Selevkidite ve}e nekolku decenii ne vladeele so ovie gradovi (tuku, namesto niv, ve}e vladeele Rimjanite), sepak makedonskoto naselenie vo niv ostanalo da si `ivee, ~uvaj}i gi i natamu makedonskite imiwa na ovie gradovi. Ottamu, golema e verojatnosta mnozinstvoto od nasobraniot narod, koj go videl ova Isusovo ~udo, pa duri mo`ebi i samiot izlekuvan gluvonem ~ovek, da bile potomci na tamu doselenite Makedonci.

I svetiot evangelist Matej svedo~i deka Isus bil sleden od mnogu lu|e me|u koi dobar del poteknuvale tokmu od oblasta Dekapolis. Pi{uvaj}i za javnite ~uda {to gi pravel Isus, svetiot evangelist Matej zapi{al deka za Isus se pro~ulo niz cela Sirija i deka kaj nego po~nale da doveduvaat razni bolni i opsednati lu|e, mese~ari i drugi koi imale zdravstveni problemi. Mnogu narod razbral za toa i site sakale da go vidat Isusa. Ovde ~itame:

"I trgna po nego mnogu narod od Galileja i Dekapolis, od Erusalim i od Judeja, kako i od onaa strana na Jordan" (Matej, 4,25. podvlekuvaweto e moe, z.m.).

Od dejstvuvaweto na Isus vo oblasta Dekapolis }e ja spomneme i slu~kata so lekuvaweto na eden opsednat ~ovek. Ovaa slu~ka ja opi{uvaat svetite evangelisti Luka i Marko. Se raboti za poznatiot nastan koga Isus izlekuval eden ~ovek, koj bil opsednat od lo{ite duhovi. Isus naredil duhovite da izlezat od opsednatiot, po {to tie vlegle vo bliskoto stado sviwi, koi poradi toa naedna{ pobesnele i se frlile od ridot vo moreto pred o~ite na prepla{enite sviwari. Svetiot evangelist Matej (8: 28-34), raska`uva:

"A, sviwarite pobegnaa i doa|aj}i vo gradot, raska`aa s# {to se slu~i so opsednatite. Potoa celiot grad mu izleze vo presret na Isus."

Postojat podvoeni mislewa okolu imeto na gradot za koj stanuva zbor vo ovoj nastan. Ili se raboti za gradot Geras ili za gradot Gadara. No, obata grada se nao|aat vo "makedonskata oblast" Dekapolis, {to zna~i deka dobar del od narodot {to izlegol da go vidi Isusa sigurno deka bile potomci na tamu doselenite Makedonci. Takvi mo`ebi bile i samite sviwari koi gi pasele sviwite, bidej}i o~igledno deka i tie bile `iteli na toj grad vo Dekapolis, {tom na nivniot povik "celiot grad" izlegol da go vidi ~udoto {to go napravil Isus.

Sveti Jovan Krstitel srede Makedoncite

Koga sme kaj oblasta Dekapolis, da go spomneme i toa deka vo ovaa "makedonska oblast" srede Svetata zemja dejstvuval i sveti Jovan Krstitel. Imeno, del od kr{tevaweto na narodot {to go vr{el sveti Jovan Krstitel se slu~uvalo tokmu vo neposrednata blizina na gradot Enona, koj se nao|al vo oblasta Dekapolis na bregot na rekata Jordan (Jovan, 3,23). Najblizok grad do gradot Enona e tokmu gradot Pela, koj svoevremeno bil izgraden od Makedoncite vo Svetata zemja. Poradi ova so sigurnost mo`e da se ka`e deka golem del od narodot {to tamu bil krsten od sveti Jovan Krstitel, isto taka, bile potomci na doselenite Makedonci, koi, vpro~em, i go podignale ovoj grad.

Sigurno deka Isus Hristos imal sredbi so Makedonci i nadvor od "makedonskata oblast" Dekapolis. Taka, na primer, svetiot evangelist Marko (8: 24-29) go opi{uva dejstvuvaweto na Isus vo blizinata na siriskite gradovi Tir i Sidon. Tamu Isus imal sredba so edna `ena, koja bila "paganka". Koga do{ol vo ovoj kraj Isus sakal da se sokrie vo edna ku}a, no tamu do{la edna `ena, koja mu padnala pred nozete i go zamolila da ja izlekuva nejzinata }erka, koja bila opsednata od lo{i duhovi. Svetiot evangelist Marko pi{uva: "Taa `ena be{e paganka, Sirofeni~anka po rod" (26). Isus, kratko porazgovaral so nea i otkoga sfatil deka taa veruva, & pomognal. Koga se vratila doma `enata ja videla }erka si izlekuvana.

Samiot fakt {to `enata bila "paganka" (pripadni~ka na helenisti~kata kultura, koja toga{ tamu bila najdominantna, tokmu srede Makedoncite i Grcite) e dovolna indicija za nejzinoto mo`no makedonsko (ili gr~ko) etni~ko poteklo. Isto taka, vo oblasta kade {to se slu~il ovoj nastan postoel grad so helenisti~ki zavr{etok, {to se vikal Ornitopol. Terminot "Sirofeni~anka po rod" mo`e da se razbere samo kako geografski termin vo smisla deka ovaa `ena `iveela vo siriskata oblast Fenikija, koja bila vo sklopot na dr`avata na Makedoncite Selevkidi s# do nivnoto pot~inuvawe od Rimjanite.

Interesna e i sredbata na Isus so slepiot prosjak, koja se ostvarila nadvor od yidinite na Erihon. Isus, sleden od svoite u~enici (no i od mnogu narod), koga izlegol od Erihon videl kraj patot sednat eden slep prosjak. Prosjakot go zamolil da go izlekuva i Isus go storil toa. Iako ovoj nastan se slu~il vo Judeja, interesni se imiwata na slepecot i na negoviot tatko. Svetiot evangelist Marko (10,46) ni svedo~i deka imeto na slepecot bilo "Bartimej, sinot na Timej". Vedna{ pa|aat vo o~i helenisti~kite zavr{etoci na nivnite imiwa, {to isto taka mo`e da asocira na nivnoto balkansko (makedonsko ili gr~ko) poteklo. Sli~no ime na Timej (Timon) se sre}ava i vo postariot anti~komakedonski onomastikon.

Ponatamu, svetiot evangelist Luka (24,18) pi{uva kako Isus po svoeto voskresnuvawe im se pojavil na dvajca u~enici vo blizina na seloto Emaus. Edniot od u~enicite se vikal Kleofa. Zna~i, u{te edno ime so helenisti~ki (makedonski ili gr~ki) koren, t.e. poteklo.

Iako i Emaus se nao|a vo Judeja, pove}e od sigurno e deka i tamu imalo Makedonci (makar i kako malcinstvo) isto kako {to i Evreite `iveele kako malcinstvo vo makedonskite gradovi, {to tamu bile izgradeni od Selevkidite (barem vo vremeto na nivnoto nezavisno vladeewe, a sekako i izvesno vreme potoa).

Svedo{tvoto na Josif Flavij

Na krajot }e spomene i edno vonbiblisko svedo{tvo za kontaktite na Isus so "paganite" (Makedoncite i Grcite). Ova izvonredno zna~ajno svedo{tvo e dadeno od evrejskiot istori~ar Josif Flavij, koj iako bil farisej i ne bil nikakov hristijanin, vo svoite istoriski dela ne mo`el da go odbegne postoeweto i dejstvuvaweto na Isus vo negovata zemja. Nezavisnoto svedo{tvo na Flavij za postoeweto na Isus Hristos pretstavuva decidna negacija na tendencioznite ateisti~ki nebulozi (za prvpat sozdadeni vo Stalinovo vreme) spored koi, navodno "nemalo istoriski dokazi za postoeweto na Isus"(!?). Flavij, kako istori~ar, ne samo {to go zabele`al postoeweto i dejstvuvaweto na Isus Hristos, tuku i jasno stavil do znaewe deka Isus ne bil obi~en ~ovek(!). Flavij duri go spomnal i voskresnuvaweto na Isus, a spomnal i deka za vreme na svoeto dejstvuvawe povel po sebe "mnogu Evrei i mnogu pagani". Eve kako go opi{al Isus Hristos najpoznatiot evrejski istori~ar od toa vreme Josif Flavij:

"Vo toa vreme se pojavi Isus, mudar ~ovek, do kolku i navistina mo`eme da go nare~eme ~ovek; toj prave{e prekrasni ne{ta... Toj privle~e kon sebe mnogu Evrei i mnogu pagani. Toj be{e Hristos. A, koga Pilat, po sugestija na na{ite ugledni lu|e go raspna na krst, onie {to go sakaa ne se otka`aa od nego, zatoa {to im se pojavil `iv na tretiot den kako {to najavija Bo`jite proroci, zaedno so u{te deset iljadi prekrasni ne{ta povrzani so nego. I grupata hristijani, koi go dobija imeto po nego, do denes postojat. (Podvlekuvaweto e moe, z.m., Antiquities... XVIII,3,3).

Josif Flavij dal vredni istoriski svedo{tva i za dejstvuvaweto na sveti Jovan Krstitel. Koga pi{uva za porazot na vojskata na vazalniot evrejski kral Herod Antipa od Arapite, Flavij pi{uva:

"Nekoi Evrei smetaa deka porazot na Herodovata vojska dojde kako kazna od Gospod, poradi toa {to mu go napravi na Jovan, kogo go vikaa Krstitel. Herod go otepa nego, iako toj be{e dobar ~ovek i im zboruva{e na Evreite da bidat ~esni i pravedni eden kon drug, kako i da poka`uvaat po~it kon Boga, taka {to }e bidat krsteni... Koga lu|eto masovno po~naa da odat kaj nego za da gi slu{aat negovite zborovi, Herod se upla{i deka golemoto vlijanie {to Jovan go ima{e kaj narodot, bi mo`elo da bide iskoristeno od negova strana za krevawe vostanie, bidej}i izgleda{e deka lu|eto se podgotveni da napravat s# {to }e im ka`e{e Jovan. Poradi toa Herod pomisli deka e najdobro ako go pogubi za da gi spre~i nemirite {to toj mo`e{e da gi predizvika, a i za da ne se kae podocna do kolku se dovede sebesi vo neprijatnosti preku konfrontiraweto so nego. Taka, poradi somnevaweto na Herod, Jovan be{e ispraten vo zatvorot vo Maher, {to prethodno go spomnav i tamu be{e poguben. Sega Evreite smetaa deka porazot na vojskata na Herod be{e kazna poradi nezadovolstvoto na Bog. (Antiquities... XVIII,5,2)

I ova svedo{tvo ima posebna te`ina, zatoa {to e dadeno od nehristijanski izvor. Flavij, ne samo {to ne bil hristijanin, tuku toj pripa|al na evrejskata farisejska sekta, koja toga{ bila sprotivstavena na hristijanite. Zatoa negovite svedo{tva za postoeweto na Isus i na sveti Jovan Krstitel imaat ogromno zna~ewe.

(Prodol`uva)