Proekt za spasuvawe na nekoga{ prekrasnoto Dojransko Ezero

"SPAS NA DOJRANSKOTO EZERO"

Podgotvila: Mileva LAZOVA

  • Crnata kal od glinovna materija, koja se narekuva peloid i koja ja ima vo izobilstvo vo Dojranskoto Ezero, pretstavuva vistinsko bogatstvo

Minatata nedela, vo Ministerstvoto za `ivotna sredina, na tema prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na Dojranskoto Ezero, be{e prezentiran proektot "Spas na Dojranskoto Ezero". Pretstavuvaweto na ovoj proekt ima{e za cel da gi prezentira vistinskite biolo{ki i kulturni vrednosti, koi ponatamu }e bidat patokaz vo realizacijata na proektot za za~uvuvawe na ovoj svetski raritet. Na tribinata govorea nekolku izlaga~i me|u koi i d-r Svetozar Petkovski, direktor na Prirodonau~niot muzej na Makedonija koj govore{e za del od rezultatite od restavracijata na Dojranskoto Ezero. Rezultatite do koi dojde Muzejot, poka`uvaat deka vo periodot od sedumdesettite godini do sega, se zabele`ani golem broj promeni, namaluvawe i is~eznuvawe na mnogu `ivotinski i rastitelni vrsti, a isto taka i namaluvawe na nivoto i dlabo~inata na vodata. Kako {to ni e ve}e poznato, pri~inata za namaluvawe na nivoto na vodata be{e i problemot za koristewe na Ezeroto za sproveduvawe na zemjodelskite aktivnosti, od makedonska i gr~ka strana. Neophodno e da se posveti pogolemo vnimanie za za~uvuvawe na biodiverzitetot na Dojranskoto Ezero i od dvete strani.

Prof. d-r Risto Stojanov od Rudarsko-geolo{kiot fakultet vo [tip govore{e za rezultatite od poslednite geolo{ki istra`uvawa. Crnata kal od glinovna materija, koja se narekuva peloid i koja ja ima vo izobilstvo vo Dojranskoto Ezero, pretstavuva vistinsko bogatstvo. Istra`uvawata napraveni vo blizina na Detskoto odmorali{te poka`uvaat visoki koncentracii na nad 500 vidovi na mikro i makroelementi. Na ova se nadovrza i arhitektot Vangel Bo`inoski koj istakna deka pokraj bogatstvoto na `ivi organizmi i minerali, Dojranskoto Ezero e zna~ajno i poradi starata kultura i civilizacija koja{to postoi na ova podra~je. Vo okolinata na ova nekoga{ prekrasno ezero se pronajdeni ostatoci od neolitot, od vremeto koga Dojran bil centar me|u Mikena i Troja, kako i od vremeto na Aleksandar Makedonski, za {to svedo~at mozaikot i anti~kata palata, pronajdeni vo temelite na edna ku}a vo Nov Dojran. Interesen be{e podatokot {to go iznese gospodinot Bo`inoski deka ribarskite ku}i~ki koi se istovetni so neolitskite, dokolku so mali sredstva se renoviraat, bi mo`ele da prerasnat vo vistinska turisti~ka atrakcija.