Izraelski pogled za mo`nostite na makedonskoto zemjodelie (1)

MAKSIMALNO ISKORISTUVAWE NA PRIRODNITE RESURSI

Pi{uva: Gideon SANDEL

Gideon Sandel, izraelski biznismen, ekspert po organizacija i najnapredna izraelska tehnologija. @ivee vo Izrael vo Moshav Kidron, kade ima ovo{tarnik od portokali i pomelo okolu 3 hektari. Sandel go ima zavr{eno poznatoto zemjodelsko u~ili{te "Mikve Israel”. Slu`el vo izraelskata vojska vo specijalnata edinica “padobranci za komandos borba za mali edinici”, u~estvuval vo 3 golemi vojni koga Izrael moral da se brani za da pre`ivee, dobil priznanie vo 73 g. za posebni zaslugi i u~estvo vo yom kipurim vojnata vo Suecki kanal, pokraj komandatniot general Arik Sharon. Steknal golemo iskustvo vo oblasta na zemjodelieto i vo Izrael i vo porane{na Jugoslavija, inicijator e na proekti od oblasta na zemjodelieto, telekomunikaciite, energijata, isto taka i ekspert vo izraelskata kooperacija i organizacija.

Za vreme na 12 god. rabota na Balkanot steknal golemi iskustva od rabota vo te{ki uslovi, ima izvonredni odnosi so izraelskata Vlada i vrvnite biznismeni vo Izrael, zastapnik e na vrvnite kompanii od Izrael vo Makedonija od oblasta na zemjodelieto i od drugite oblasti. Pomagal za vospostavuvawe na diplomatski odnosi me|u Makedonija i Izrael, funkcionira kako neoficijalen komercijalen izraelski ata{e vo Makedonija. Negovata kancelarija e kako neoficijalna mala ambasada vo Makedonija, izvor na vrski od sekoj vid delovni, kulturni i humanitarni.

Kako Izraelec, koj prestojuva vo Makedonija ve}e 6 godini mo`am slobodno da ka`am deka za ovoj period dobro gi zapoznav uslovite i te{kotiite na Makedonija. Mo`e da se ka`e mnogu podobro od pove}eto eksperti {to doa|aat vo Makedonija na kratok period i vrz baza na toj vpe~atok {to go dobivaat kako gosti, ekspertite davaat svoi preporaki, {to vo pove}e slu~ai se nerealni i te{ko mo`e da se realiziraat. Bi sakal da go zapo~nam ovoj napis davaj}i slika za zemjodelieto vo Makedonija, a preku nego, i za Makedonija kako zemja.

Li~no, ve}e pove}e godini sum bil inicijator na golem broj proekti za sorabotka na me|udr`avno nivo. Del od niv bile i realizirani, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta za sorabotka so stranski i doma{ni kompanii, se razbira najmnogu od Izrael. Toa e zemjata vo koja sum roden, kade {to e moeto semejstvo, vo koja go slu`ev voeniot rok i u~estvuvav vo tri te{ki vojni vo koi postoe{e opasnost za idninata na Izrael.

Golem del od problemite koi gi imate ovde vo Makedonija i na vam kako Makedonci vi izgledaat kako golemi, smetam deka mo`e da pretstavuvaat golema beneficija i vizit-karta koja mo`e da vi otvori mnogu vrati na Zapad. Vo prodol`enie bi sakal vodetali da vi pojasnam nekoi nedostatoci koi gi imate, no koi mo`e da se pretvorat vo zna~ajna prednost. Smetam deka treba da sfatite deka imeto Makedonija mora da bide licenca za zemjodelskite proizvodi od Makedonija, isto kako {to imeto Jafa vo svetot e licenca za najdobri portokali, koncentrati za sokovi od Izrael itn. Isto taka, vo Evropa se prodava i ovo{je i zelen~uk od licenca na Caramel, ime na poznata planina koja se sre}ava i vo Biblijata i na koja se nao|a gradot Hayfa, so svoeto poznato pristani{te na Mediteranot. Napravivte odli~en is~ekor so kampawata za kupuvawe na makedonski proizvodi. Toa e izvonredno dobar primer za primena i realizacija vo Makedonija na izraelska ideja. Dosta dolg period vo Izrael be{e popularen sloganot “Kupete plavo-belo” (boite na izraelskoto zname).

Sogledav golemi sli~nosti me|u Makedonija i Izrael i pokraj toa {to vo Makedonija ima mnogu popovolni uslovi od Izrael. Povr{inata na Makedonija e malku pogolema od povr{inata na Izrael 25.000 kmilometri kvadratni. Vnatre{nite problemi i me|uetni~kite odnosi se mnogu sli~ni so onie koi gi imame nie vo Izrael. Edna od najva`nite raboti na ovaa zemja e da najde na~in nejzinite `iteli da `iveat zaedno vo mir, da sorabotuvaat me|usebno, bez nikakvi verski i nacionalni predrasudi. Izrael, pred izvesen period, ima{e ist broj `iteli kako Makedonija. No, poslednive 30 god. vo Izrael se vrateni nekolku milioni Evrei od cel svet, od koi samo od Rusija vo po~etokot na 90-tite se vrateni okolu 1.5 mil. Site Evrei se primeni i denes za site ima obezbedeno rabota, stan i mnogu dobar `ivoten standard na zapadno nivo. Denes vo Izrael ima 6 milioni `iteli. Makedonija i Izrael imaat sosedni zemji so koi moraat da najdat na~in da `iveat i da sorabotuvaat so niv, a ne da vodat vojna i da prolevaat krv. Da najdat na~in za zaedni~ka ekonomska sorabotka i zaedni~ki `ivot so site sosedni zemji. Izrael ve}e go pomina patot {to na Makedonija i pretstoi. Glavna rabota e da se izgradi organizaciska infrastruktura, koja }e ovozmo`i moderen razvoj na zemjata. Makedonija koristej}i gi svoite prednosti, mo`e da napravi golem is~ekor na patot, {to drugite zemji go imaat pominato ~ekor po ~ekor. Za nea mo`e da se adaptiraat najdobrite {emi, sistemi i najnova tehnologija taka {to celiot proces na razvoj bi mo`el da bide pobrz duri i od onoj vo Izrael, ~ij organizacionen razvoj i na~in na rabota mu ovozmo`i da gi pre`ivee ovie te{ki uslovi i vo isto vreme da se razviva i da `ivee.

Smetam deka za Makedonija najdobra zemja za kopirawe, adaptirawe i prifa}awe na nova tehnologija, na~in na rabota, na~in na organizacija e Izrael i toa ne samo vo ramki na zemjodelieto, kade Izrael ima postignato izvonredno pozitivni rezultati na svetsko nivo ami, isto taka i vo bankarstvoto, industrijata, dr`avnata administracija, kako i vo site drugi sferi na `ivotot. Makedonija e mala zemja, no mora da znae kako da moli, ponekoga{ da bara pomo{ {to & pripa|a i koja mo`e da ja dobie od zapadnite zemji i da znae kako i za {to da ja koristi ovaa pomo{. Makedonija, kako {to mi e poznato ima okolu 288 son~evi denovi vo godinata, izvonredna mikroklima, voden potencijal, odli~na po~va koja retko mo`e da se sretne na drugo mesto vo svetot, lu|eto vredno rabotat - samo nekoj treba da im poka`e {to i kako da pravat, poseduva rudnici koi so pravilna organizacija mo`e da prerasnat vo zlatni rudnici, izvori na geotermalni vodi koi zlato vredat za onoj {to znae da gi koristi, patnata mre`a e porazviena od sosednite zemji. Dobro, ako e taka dobro, zo{to e situacijata tolku lo{a?!

(Prodol`uva)