Gledano odnadvor ZABRANUVAM Pi{uva: Slavko MANGOVSKI Vo najubavite tradicii na Gestapo stigna i Zabranata na kmetot na gradot Sandanski za planiranoto poklonenie pred grobot na Jane Sandanski. Zabranata specifi~no se odnesuva za makedonskata partija OMO "Ilinden" PIRIN, na koja pred okolu eden mesec & be{e poni{tena registracijata od strana na bugarskiot Ustaven sud. Vedna{, po poni{tuvaweto bugarskiot Premier deklarira{e deka zabranata nema da vlijae vrz normalnoto rabotewe na OMO "Ilinden" PIRIN, pa eve, izgleda deka toa ne be{e vistina. Bugarskata dr`ava prosto go prodol`uva svojot antimakedonski kurs i ne misli ni najmalku na promeni. Sepak, rabotite ne se tolku lesni kako {to bea pred godini. Minatata nedela, Vino`ito, partijata na Makedoncite vo Grcija, ~len na ~etvrtata po broj silna koalicija (Zeleni/Evropska slobodna alijansa) vo evropskiot parlament go postavi, preku pratenikot na Baskite, parlamentarnoto pra{awe za toa {to }e prezeme Evropskata unija vo vrska so praktikata za zabrani na politi~ki partii od strana na Republika Bugarija. Ova e samo eden od problemite so koi }e se sretne bugarskata dr`ava vo procesot na za~lenuvawe vo EU. I pokraj zabranata, na{iot Karvan na prijatelstvoto sepak }e patuva, kako {to najavivme vo minatiot broj. I pokraj zabranata, Makedoncite vo Bugarija, sepak }e se obidat da odat na poklonenie individualno. Ako bugarskata dr`ava ne gi primeni represivnite merki praktikuvani vo minatite godini, toga{ vo sledniot broj, dragi ~itateli, }e vi preneseme sliki od poklonenieto. Vo sprotivno }e vi preneseme sliki od bugarskata policija. Poklonenieto }e se odr`i dva dena: vo sabota, na 22 april, poklonenie }e napravi organizacijata OMO “Ilinden”. Gi pokanuvame site onie, koi ne mo`at da patuvaat so nas vo nedela da odat vo sabota. Eve go faksimilot na pokanata: Nie, kako {to najavivme, }e patuvame vo nedela, na 23 april, koga se o~ekuva deka najgolem broj Makedonci, ~lenovi na OMO "Ilinden" PIRIN da odat na poklonenie. NADVORE[NA POLITIKA NA MAKEDONSKI NA^IN E, toa zna~i deka sekoja partija si ima svoja me|unarodna politika vo tesna zavisnost od partiskite interesi, a toa se poka`a na delo vo Strazburg pri neodamne{niot debakl na na{ata nadvore{na politika, koga interesite na makedonskata nacija bea staveni vo vtor plan. Velime debakl, bidej}i iako ukinuvaweto na monitoringot za na{ata zemja mo`e i treba da se smeta za uspeh, sepak fakt e deka ja ispu{tivme mo`nosta da go re{ime problemot so imeto barem vo edna institucija, kako Sovetot na Evropa. Site onie na koi ne im e jasno deka imeto e mnogu pova`no od ukinuvaweto na monitoringot (koi }e be{e ukinat vo sekoj slu~aj), ne im e mesto vo dr`avnata administracija. DENOVI NA SRAM I REZIL Koga ve}e mislevme deka ne mo`e da propadneme podolu, ete dnoto se spu{ti u{te malku. Pred okolu dve nedeli, nekolku makedonski vojnici na grani~nata patrola “zalutale” na patekata po koja pominuvaat nekolkupati sekoj den i “is~eznale” okolu desetina ~asa. Vo Vladata krevaat ramenici deka ne znaat {to stanalo, no vo tie desetina ~asa i slednite 48 be{e prodadeno dostoinstvoto na makedonskata dr`ava. Vojnicite se vratija otkako bea zemeneti so eden od komandantite na OVK, koj samo pred nekolku dena be{e ekstradiran vo Makedonija kako kriminalec. Spored informacii od lice mesto na "Aso{ieted Pres" se raboti za kindapirawe na makedonskite vojnici, koe bilo planirano i organizirano od OVK, vedna{ otkako nivniot ~len bil prenesen vo Makedonija. Na{ata Vlada sesrdno u~estvuvala vo razmenata i primila 200.000 germanski marki (koj gi dal parite s# u{te ne se znae), kako kaucija i ve}e reklamira deka, eve od celata ovaa ta`na lakrdija sme zarabotile tolku pari. Se zboruva deka ~lenot na OVK bil pridru`en s# do Kosovo od seprisutniot Arben Xaferi, izgleda najsposobniot politi~ar na Balkanot. Od ovoj incident mo`eme da izvle~eme zaklu~ok deka OVK e edna od najorganiziranite i najsilnite voeni i politi~ki sili na Balkanot. Prikaznite deka ne e prisutna vo Makedonija se samo prikazni, a toa se doka`uva i so neodamna otkrieniot spomenik na aktivist na OVK. Drugiot zaklu~ok e deka ako Vladata ne e informirana, toga{ treba da dojde druga, koja barem }e znae da gi ~ita izvestuvawata na stranskite informativni agencii. |
|