Zapis: Na{ite vo svetot

KU]A CELA MAKEDONIJA

Pi{uva: Mile Manevski

  • Ima ne{to gordo vo na{eto minato. Voshiten sum od podvizite na na{ite dedovci i pradedovci, poznati komiti, revolucioneri, vojvodi od predilindenskiot i ilindenskiot period, veli Nik

Istorijata treba da go dovardi makedonskiot koren. Vo nejziniot skopski hram go zapoznavme mladiot vernik i ispolnitel na eden takov tatkovinski dolg - Nikol~e Anastasovski, na avstraliskite prostranstva popoznat kako Nik. Toj e sin na Mihajlo, od Gorno Aglarci i na Dragica od Vrajnevci. Roditelite za`iveale vo Bitola. Vo 1964 godina, tatkoto mu zaminal na pe~alba vo Avstralija. Edna godina podocna mu se pridru`uvaat soprugata Dragica i sinovite Slobodan (1959) i Nikol~e (1965). Ova semejstvo e me|u prvite doselenici od Bitolsko vo Melburn.

Dosleden na semejnite tradicii, Nikol~e se o`eni za Makedonka, rodena vo Avstralija, po ime Sofija. Rodoslovot na Mi{ko Anastasovski od pred {esnaeset meseci ka`uva u{te edno ime -Aleksandra. Prekrasnoto }erki~e na Sofija i Nikol~e.

"Prvite zbor~iwa {to gi u~i od mene i od majka & se makedonski", veli Nik.

PODGOTOVKA NA DOKTORSKA DISERTACIJA

Nikol~e Anastasovski na Melburn{kiot univerzitet ima diplomirano sociologija i filozofija. Raboti kako inspektor po socijalni problemi pri edna federalna institucija vo Melburn. Afirmiran e me|u Makedoncite vo Avstralija kako intelektualec so naglasen patriotizam. Toj toa go manifestira{e ne samo kako pove}egodi{en sekretar na "Obedineti Makedonci" vo Avstralija, tuku i preku brojni napisi vo avstraliskite vesnici i akcii za {irewe i popularizirawe na makedonskata nacionalna samobitnost pred avstraliskite politi~ari i obi~ni ~itateli. ]e ostane zapametena golemata demonstracija so u~estvo na 30.000 Makedonci vo 1992 godina vo Melburn, pred avstraliskite vlasti, za priznavawe na Republika Makedonija od strana na Avstralija.

Nikol~e podgotvuva doktorska disertacija "Borbata za makedonskiot identitet od 1870 do 1912 godina". Mentor mu e renomiraniot profesor na Univerzitetot "Viktorija" vo Melburn, d-r Robert Pasko, ekspert za etni~ki kulturi vo svetot.

[to Ve pottikna da ja odberete tokmu temata za na{iot identitet za va{a doktorska disertacija?

Ima ne{to gordo vo na{eto minato. Voshiten sum od podvizite na na{ite dedovci i pradedovci, poznati komiti, revolucioneri, vojvodi od predilindenskiot i ilindenskiot period. Me|utoa, najmnogu me inspirira li~nosta i deloto na Teodosija Gologanov, Skopski mitropolit. Negovata golgota e za golema po~it. Toj ima prekrasni vizii za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, olicetvorena vo Makedonska pravoslavna crkva. Izbiva konflikt me|u nego i bugarskata egzarhija. Bidej}i ne gi prifa}a pokanite na egzarhistite da odi vo Sofija, zatvoren e vo eden bugarski manastir, kade {to umira vo 1927 godina.

^uvstvuvaj}i ja taa praznina vo na{ata istorija, se zafativ so taa tema. Sakam da im doka`am na lu|eto od angliskoto jazi~no podra~je (u~eni i obi~ni ~itateli) {to e vistinata za Makedonija i na{iot narod.

Dali Va{eto delo "Borbata za makedonskiot identitet" }e go dobieme i na makedonski jazik?

Najprvo }e go objavam na angliski jazik. So "Borbata..." treba da ja odbranam mojata doktorska disertacija na Univerzitetot "Viktorija" vo Melburn. Potoa }e nastojuvam toa da dojde vo racete i na makedonskite ~itateli.

SORABOTKA SO ISTORI^ARI OD INI I MANU

Kolku dolgo ste zafateni so ova istra`uvawe?

Okolu osumnaeset meseci neprekinato sum zafaten so istra`uvawa na spomnatata tema. Obezbediv dovolno literatura vo London, Wujork, vo bibliotekite i drugi avstraliski institucii. Imam napraveno okolu pedeset intervjua so na{i stari Makedonci vo Avstralija.

Me|utoa, posakav da proniknam i vo seto ona {to e pi{uvano za na{iot identitet vo Republika Makedonija. Naidov na odli~na sorabotka so nau~nite lu|e vo Institutot za nacionalna istorija, Arhivot na Makedonija, MANU, NUB i drugi institucii. Ostvariv sredbi so na{i istori~ari i drugi kulturni li~nosti. Vo Bitolskiot kraj }e se zadr`am dve nedeli i }e intervjuiram na{i postari lu|e zaradi otkrivawe na nivnite podale~ni koreni i soznanija za nacionalnoto bitie.

Kakvi se Va{ite dosega{ni sogleduvawa za makedonskiot nacionalen identitet?

Bez ogled na toa {to vo periodot, {to e predmet na mojata doktorska disertacija (1870-1912), Makedonija e bez svoja crkva, a znaeme kolkavo vlijanie ima crkvata vo obedinuvaweto na narodot i {ireweto na nacionalnoto, sepak moite dosega{ni istra`uvawa poka`aa deka na{iot obi~en ~ovek, selanec ili zanaet~ija sekoga{ imal ~uvstvo deka e ne{to drugo. Poto~no, Makedonec, a ne ona {to mu go sugerirale mnozinstvoto tu|i propagandi so asimilatorski tendencii.

Da se vratime malku vo sega{nosta. Kolku e silno nacionalnoto ~uvstvo kaj na{ite iselenici vo Avstralija?

Toa s# pove}e se kristalizira. Makedoncite vo Avstralija go manifestiraat na najdobar na~in preku mnogubrojnite organizacii i akcii po razni povodi. U{te podobro bi se organizirale koga bi imale na{ konzul, na{ ambasador vo Avstralija. Site sonuvame da ja viime Makedonija kako stabilna i ekonomski razviena zemja, kako tatkovina {to sesrdno }e gi brani interesite, kulturata i nacionalniot identitet na svoite ~eda, nasekade vo svetot.