Verata na{a Risjanska

AKATIST KON PRESVETA BOGORODICA I SVETA PREPODOBNA MARIJA EGIPETSKA

axika @ivanka Filipovska

Na den 1. 4/14.4 po nov kalendar (petok), preku pettiot Akatist, se proslavuvaPresveta Bogorodica. Zborot Akatist proizleguva od gr~kiot zbor "akathistos", {to zna~i NEPOSEDNATA. Zborot "akrostihni" ozna~uva himna vo ~est na Bogorodica, ispeana vo 626-ta godina, vo vreme na carot Heraklie, po povod osloboduvaweto na Carigrad. Akatistot sodr`i 25 stihovi, i toa 13 kondaci i 12 ikosi. Vo niv osnovna tema e Blagove{tenie, a site ikosi zavr{uvaat so zborovite: "Raduvaj se, nevesto nenevesna". Site kondaci (so isklu~ok na prviot) zavr{uvaat so zborot: "Aliluja". Preku Akatistot, proslavuvaj}i ja Presveta Bogorodica, go veli~ame nejzinoto preslavno ra|awe, ja vosfaluvame nejzinata spasitelna i nepobedliva sila, nejzinata neizmerna mo}.

Za vreme na Akatistot se pee i Blagodarstveniot kanon kon Presveta Bogorodica, koj e od golemo zna~ewe. Negoviot akrostih e: "na radosta pristani{te, edinstveno Tebe sekoja radost Ti prilega". Preku Blagodarstveniot kanon, tvorenie Josifovo, se raduvame na nejzinite ~udesa niz vekovite i ja molime za na{eto spasenie. Vo istiot Kanon, se obra}ame kon nea kako kon "kniga Hristova oduhotvorena" preku koja "pramaj~inskata kletva se razre{i", kon Bogonevesta koja e vsu{nost "Adamovo obnovuvawe, adsko usmrtuvawe..... prestol ognen na Sedr`itelot".

Vo Blagodarstveniot kanon go vospevame trnoviot bo`estven venec koj bil natopen so krvta proleana za otkupuvawe na lu|eto od grevot, za spasenie na svetot. Neiskusobra~nata Deva, koja se voznela povisoko od Serafimite i preku koja go nasleduvame `ivotot, ja vospeavme kako "Tainstven `ezal".

Istiot den koga se proslavuva Aktistot na Bogorodica, se slavi i golemata svetitelka, poznata vo celiot nebesen i zemen svet, sveta Prepodobna Marija Egipetska. Se proslavuva nejzinata ogromna qubov kon Boga, Bo`jata Majka i kon svetot. Nejzinata golema istrajnost i golemo pokajanie, se primer za pokajanie, za spasenie na lu|eto vo site vremiwa i niz site rodovi, vo celiot svet. Ubavoto nevino 12 - godi{no devoj~e Marija Egipetska, se razdelila od roditelite i so vera vo ovoj zloben i koristoqubiv svet, mnogu mala ja izgubila ~istotata na nevinosta. Satanata na bludot lukavo ja privlekuval. Sedumnaeset godini pominala vo blud. Vo Svetata zemja oti{la da go celiva ^esniot krst, no nevidliva sila ja vra}ala nazad. Uplakana, go slu{a povikot od Bo`jata Majka, da odi vo Jordanskata pustina. Sv. Marija Egipetska dobrovolno go prifa}a toj povik. Polni 48 godini pominala vo pustina (blizu rekata Jrodan), kade {to so pokajni~ki solzi ja oplakuvala stra{nata slika na nejziniot `ivot. So vreme oblekata & se iskinala, raspadnala. Taa bila gola vo studovi, do`dovi, vo silni `e{tini, pocrneta, slaba, so beli kosi. Teloto go uni{tila, no duhovno se izdignala. Vo blizina na rekata Jordan, ja pri~estil jeromonahot Zosim so presvetoto Hristovo telo i pre~istata Hristova krv. Sv. prep. Marija Egipetska go ispu{tila svojot svet duh vo pustinata, kade {to Zosim, po nejzina poraka, napi{ana na pesokot, ja pogrebal. So qubov, no kako nedostojni slugi, smireno vi prinesuvame blagodarnost za s# {to pravite za spasenie na svetot, na tebe, Presveta Bogorodice, i na tebe Prep. sv. Marija Egipetska.