Istorijata ne e samo minato

BROJNI MAKEDONCI @IVEELE VO SVETATA ZEMJA I VO VREMETO NA ISUS HRISTOS!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Postojat pove}e bibliski svedo{tva deka Makedoncite i vo Isusovo vreme `iveele vo Svetata zemja!
  • Isus Hristos u{te kako bebe bil vo blizina na Makedoncite vo Egipet!

Vo vrska so seto dosega izneseno, se postavuva pra{aweto: Dali mo`eme da ka`eme deka Makedoncite `iveele vo Svetata zemja i vo Isusovo vreme? Mislam deka e neseriozno i da se postavi ova pra{awe. Ve}e navedovme svedo{tva od koi vidovme deka ne samo {to Makedoncite vekovno vladeele so Svetata zemja, tuku i deka masovno bile naseleni tamu, pri {to osnovale mnogu naselbi (vo koi pretstavuvale glavno naselenie). Sosema e normalno deka potomcite na onie Makedonci koi svoevremeno bile naseleni vo Svetata zemja si `iveele tamu i vo Isusovo vreme, bez razlika {to toga{ ovie naselbi ve}e nekolku decenii se nao|ale pod rimska okupacija.

Za ova postojat i pove}e bibliski i drugi dokazi.

Dovolno e vnimatelno da se poglednat opisite na misionerskite patuvawa i govorite na sveti Pavle (no, i na sveti Petar), koi gi ostvarile vo nekoi od ovie naselbi. Vo site niv sveti Pavle i sveti Petar jasno zboruvaat deka, osven Evreite, vo ovie naselbi `iveele i "paganite", t.e. "mnogubo{cite". Pove}e od jasno e deka ovie termini se odnesuvaat tokmu na Makedoncite i na Grcite, koi svoevremeno bile i dominantni `iteli vo ovie naselbi, a koi ostanale da `iveat vo niv i vo rimsko vreme, neguvaj}i si ja svojata helenisti~ka ("paganska") kultura.

Strancite (glavno Makedoncite i Grcite), kako `iteli na Svetata zemja vo Isusovo vreme se spomnati u{te vo Evangelieto po Matej (27,7). Koga pi{uva za predavstvoto na Juda, svetiot evangelist Matej pi{uva deka otkako Juda go predal Isusa, se pokajal i gi vratil parite (triesette srebrenici) {to prethodno gi zel od sve{tenicite, po {to se obesil. No, sve{tenicite ne sakale da gi vratat tie pari nazad vo kasata na hramot, zatoa {to tie pari bile "okrvaveni". Sveti Matej pi{uva deka so tie pari sve{tenicite ja kupile "Lon~arevata niva" za na nea da izgradat grobi{ta za "strancite".

Zna~i, svetiot evangelist Matej gi spomnuva "strancite" kako `iteli na Svetata zemja, a poradi faktot {to za niv trebalo da bidat izgradeni grobi{ta, gledame deka nivniot broj voop{to ne bil mal. Prethodno doka`avme deka tie "stranci" bile prete`no Makedonci i Grci.

I samiot Isus barem dvapati gi spomnal "paganite" kako `iteli na Svetata zemja. Vo Evangelieto po Matej (10,5), Isus gi spomnuva "paganite" (pripadnicite na helenisti~koto religiozno sfa}awe, t.e. Makedoncite i Grcite) kako `iteli na bibliskata oblast Samarija. Vo istoto Evangelie (10,18), Isus povtorno gi spomnuva "paganite". Predupreduvaj}i gi svoite u~enici (apostolite) deka gi ~ekaat golemi neprijatnosti vo nivniot `ivot poradi {ireweto na hristijanstvoto, Isus im rekol: "]e ve izveduvaat poradi mene pred upravnicite i kralevite za da svedo~ite pred niv i pred paganite".

Sveti Pavle vo makedonskata Antiohija

Ponatamu, vo Delata apostolski (13,16) spomnat e govorot na sveti Pavle pred `itelite na Antiohija - grad koj svoevremeno bil osnovan i naselen tokmu od Makedoncite, ~ii potomci i vo vremeto na sveti Pavle tamu si `iveele vo zna~itelen broj! Ovaa poseta na Antiohija, sveti Pavle ja napravil za vreme na svoeto Prvo misionersko patuvawe. Vo svojot govor pred `itelite na ovoj grad, sveti Pavle sosema jasno poso~uva deka vo nego ne `iveele samo Izraelci, tuku i pripadnici na drugi narodi. Sveti Pavle go po~nal svojot govor so zborovite:

"Izraelci i ostanatite priznava~i na vistinskiot Bog, slu{nete me!"

Utredenta, sveti Pavle i negoviot pridru`nik sveti Varnava bile navreduvani od pripadnici na evrejskata zaednica vo Antiohija. Vo odgovorot {to im go dale na Evreite, sveti Pavle i sveti Varnava povtorno go spomnuvaat neevrejskoto naselenie (paganite, t.e. glavno Makedoncite) vo Antiohija. Na provokaciite od Evreite, sveti Pavle i sveti Varnava, odgovorile:

"Vam najprvo treba{e da vi go propovedame Bo`joto Slovo. No, bidej}i vie go odbivate od sebe i samite sebe se smetate za nedostojni na ve~niot `ivot, toga{ nie im se obrnuvame na paganite, bidej}i taka ni zapoveda Gospod". (Dela apostolski 46-47)

Ponatamu ~itame deka "paganite" (potomcite na tamu doselenite Makedonci) so radost ja prifatile Hristovata vera:

"Koga go slu{naa toa paganite, po~naa veselo da go slavat Bo`joto slovo i ja pregrnaa verata site onie koi bea naso~eni kon ve~niot `ivot". (Dela apostolski, 48)

(Vo prodol`enie }e navedeme i decidni anti~ki svedo{tva deka tokmu Makedoncite bile glavnoto naselenie vo Antiohija)

"Paganite" se spomnuvaat kako `iteli i na maloaziskite gradovi Ikonija i Listra (vo koi isto taka propovedale sveti Varnava i sveti Pavle). Vo Listra, sveti Pavle so pogledot ozdravel nepodvi`en ~ovek pred o~ite na prisutnite Makedonci (pagani), koi vedna{ go proglasile sveti Pavle za Hermes, a Varnava za Zevs. Duri dovele jagniwa so venci, koi sakale da gi `rtvuvaat pred niv. Na toa sveti Pavle im rekol deka tie se samo obi~ni lu|e i deka ova ~udo go napravile vo imeto na Boga. Odvaj gi spre~ile prisutnite Makedonci (pagani) da ne im prinesat `rtvi. (Dela apostolski 13, 8-18). Inaku, sveti Pavle i sveti Varnava go posetile i makedonskiot maloaziski grad Selevkija, koj go dobil ova ime vo ~est na makedonskata dinastija Selevkidi (Dela apostolski 13,4).

Od vremeto na sveti Pavle (I vek) e i svedo{tvoto na Josif Flavij, koj sosema jasno gi spomnuva Makedoncite kako `iteli na maloaziskiot grad Selevkija. Imeno, Flavij pi{uva deka del od Evreite, pod pritisok na Vaviloncite, bile prinudeni da se naselat vo gradot Selevkija, koj bil "naselen so mnogu Makedonci, no i u{te pove}e Grci, a ne bil mal brojot i na Sirijcite koi tamu se naselile" (Antiquities... XVIII, 9, 9). Po pet godini od naseluvaweto Evreite bile izbrkani od Selevkija, otkako protiv niv se splotile Makedoncite, Grcite i Sirijcite.

I vo svoeto Poslanie do Galatjanite sveti Pavle gi spomnuva "paganite", t.e. potomcite na tamunaselenite Makedonci, kako `iteli na Antiohija (Dela apostolski, 2:1-14).

"Paganite", gi spomnuva i sveti Petar, vo svoeto Prvo Petrovo Poslanie (1,1). Ovde toj pi{uva deka "paganite" toga{ bile `iteli na: "Kapadokija, Azija i Bitinija", a toe se tokmu zemjite so koi vladeele Makedoncite Selevkidi, t.e. zemjite vo koi okolu dva do tri veka pred toa, bila izvr{ena ogromna kolonizacija na makedonsko i gr~ko naselenie. Tokmu na potomcite na ova naselenie se odnesuva terminot "pagani" {to go upotrebil sveti Petar (no i sveti Pavle).

Sveta Bogorodica i Isus vo Egipet

Od goreiznesenoto mo`eme da zaklu~ime deka vo vremeto na dejstvuvaweto na Isus Hristos postoelo kompaktno makedonsko naselenie vo Palestina, koe (osven odredeni isklu~oci) s# u{te `iveelo jasno izdvoeno od tamo{nite starosedelci vo smisla na svojot etnokulturen identitet. Ova makedonsko naselenie vsu{nost pretstavuvalo naslednik na taa (kako {to ja narekuva Vilken) "edna druga Makedonija", koja (celosno ili delumno) bila dominantno prisutna vo Svetata zemja samo nekolku decenii pred ra|aweto na Isus (a sekako i potoa).

Poradi seto ova nema re~isi nikakvo somnenie deka pogolem broj od potomcite na tamu naselenite Makedonci imale i direktna sredba so mnozina zna~ajni bibliski li~nosti od toa vreme, vklu~uvaj}i go i samiot Isus Hristos! Ako se znae deka vo tekot na svoeto dejstvuvawe Isus kontaktiral so pove}e iljadi lu|e (`iteli na pove}e naseleni mesta), zakonot na verojatnosta dozvoluva vo toj narod da imalo i pogolem broj Makedonci koi, ne tolku dolgo pred negovoto ra|awe celosno ili delumno vladeele so negovata zemja.

Najnapred da ja spomneme golemata verojatnost deka Isus imal kontakti so Makedoncite u{te koga bil - bebe! Se raboti za vremeto povrzano so begstvoto na sveta Bogorodica vo Egipet so cel da go spasi bebeto Isus za da ne bide ubieno od vojnicite na Herod koj, kako {to e poznato, naredil da bidat ubieni site bebiwa do tri godini, koi{to se rodile vo Vitleem. Begstvoto na sveta Bogorodica i maliot Isus vo Egipet detalno go opi{uva sveti Paladie vo "Prikaznata za begstvoto na pre~istata Bogorodica so Bogomladenecot vo Egipet" (@itija na svetcite za mesec dekemvri, Belgrad, 1976, str, 748). Sveti Paladie raska`uva deka sveta Bogorodica i maliot Isus za vreme na svojot prestoj vo Egipet prestojuvale vo gradot Ermopol. Da potsetime deka samo okolu tri decenii pred nivniot prestoj vo Egipet, ovaa zemja se nao|ala pod vlasta na Makedoncite Ptolemei (konkretno pod vlasta na Kleopatra VII). Isto taka, ve}e rekovme, deka vo Egipet vo toa vreme `iveele nekolku stotici iljadi Makedonci, koi isto kako i vo kralstvoto na Selevkidite, glavno `iveele vo posebni naselbi.Sigurno deka takva naselba bil i gradot Ermopol, ne samo poradi helenisti~kiot zavr{etok na negovoto ime, tuku i poradi faktot {to sveti Paladie spomnuva deka `itelite vo ovoj grad im se poklonuvale na idolite, {to sigurno deka se odnesuva na helenisti~kite statui. Ottamu, pove}e od sigurno e deka Isus i kako bebe bil vo blizina na potomcite na tamu doselenite Makedonci. Sveti Paladie pi{uva i deka sveta Bogorodica so bebeto Isus vo Egipet prestojuvale i vo seloto Siren, kade {to isto taka imalo statui, koi spored predanieto po~nale da se ru{at otkako tie vlegle vo hramot.

(Prodol`uva)