ETNOGENETSKI RAZLIKI ME\U MAKEDONCITE I BUGARITE

DONSKI: Samiot naslov dovolno zboruva za nejzinata sodr`ina. Vo knigata argumentirano se doka`ani etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite. Napraven e paralelen i komparativen pregled na nastanokot na makedonskata i na bugarskata nacija od koj sosema jasno se gleda deka se raboti za dva etnokulturno razli~ni subjekta. Pretstaven e i pregled na odnosite pome|u Makedoncite i Bugarite od iskona, pa s# do po~etokot na 20 vek.

DONSKI: Da. Za prvpat }e bidat ponudeni avtenti~ni svedo{tva za bugarskite sredovekovni pusto{ewa na Makedonija. Za prvpat }e bidat ponudeni i istoriski svedo{tva za etni~kite vrski pome|u Bugarite i Tatarite, i toa isklu~ivo prezentirani od bugarski, tatarski i drugi stranski istori~ari. ]e bidat prezentirani i drugi malku poznati segmenti od etnogenezata na dene{nata bugarska nacija. Vpro~em, toa e i edna od glavnite celi na ovaa kniga. Jas ovde za prvpat pokoncizno i poka`uvam na makedonskata javnost koi bile Bugarite, za potoa samite Makedonci da zaklu~at dali nie imame nekakvi "bugarski etni~ki koreni" ili ne.

DONSKI: To~no. Toa e najgolemiot problem na bugarskite istori~ari. Fakt e deka vistinskite etni~ki Bugari (rodnini na Tatarite) i pripa|ale na `oltata rasa, dodeka mnozinstvoto dene{ni `iteli na Bugarija se beloko`i (pa duri i rusokosi) lu|e. Ova zna~i deka dene{nite beloko`i `iteli na Bugarija ne se nikakvi "etni~ki Bugari", zatoa {to vo sprotivno tie bi pripa|ale na `oltata rasa. Dene{nite `iteli na Bugarija glavno se pripadnici na razni narodi (Vlasi, Makedonci, Anti, Trakijci, Kumani, Turci, Pe~enezi, Romi i drugi), koi vo odreden period (glavno vo 19 vek, i toa pod obilno vlijanie na Rusija) go prifatile turko-mongolskiot etnonim "Bugari" kako sopstveno etni~ko ime. Ova zna~i deka dene{nata bugarska nacija ne e etni~ka, tuku pove}e e politi~ka (da ne ka`am - ve{ta~ka) nacija. Navistina e sme{no koga denes nekoj rusokos `itel na Bugarija tvrdi deka e "potomok na turko-mongolskite bugarski hanovi", so koi nema ni{to zaedni~ko i koi pripa|ale na druga rasa. Toa e isto kako koga nekoj etni~ki [ve|anec denes bi tvrdel deka e potomok na crnecot Kunta-Kinte od Afrika. Tokmu toa go imame kaj dene{nite `iteli na Bugarija. Mnozinstvoto od niv se beloko`i lu|e, a tvrdat deka nivnite predci i pripa|ale na `oltata rasa. Sepak, ako tie sakaat sebesi da se deklariraat so turko-mongolskiot etnonim "Bugari", nie Makedoncite sme dol`ni toa da go po~ituvame. Vpro~em, site dosega{ni bugarski vladi bea sosema svesni deka nivnata nacija nema homogena etni~ka osnova. Ovde le`i i pri~inata za `estokata bugarska nacionalisti~ka propaganda, koja po~nuva u{te od minatiot vek, a vo izvesna mera, trae s# do denes. Ednostavno, za da mo`e da opstane ovaa nacija i dr`ava, bugarskite vladi treba{e da izvr{at op{ta denacionalizacija na pripadnicite na razni etnikumi i kulturi, na koi treba{e da im se nametne edinstveno etni~ko ime. Sigurno deka pritoa se postignaa odredeni rezultati, no denes so procesot na demokratizacijata na Bugarija, se pla{am deka ovoj proces mo`e da pojde nadolu.

DONSKI: Takvo ne{to mo`ebi nema da se slu~i (barem ne vo dogledno vreme), no deka ovaa nacija mo`e da dojde vo seriozna kriza zboruvaat pove}e fakti. Imeno, do pred petnaesetina godini site `iteli na Bugarija (spored popisite i dokumentite) bea "etni~ki Bugari". No, denes ve}e ne e taka. Denes mo`ebi i nad eden milion `iteli na ovaa zemja otvoreno velat deka ne se Bugari i sekoj si gi bara svoite vistinski etni~ki koreni. Sigurno deka ovoj proces }e se razviva i ponatamu, ne zatoa {to jas taka sakam, tuku zatoa {to i navistina dene{nite `iteli na Bugarija pretstavuvaat etni~ki konglomerat. Ednostavno, Makedoncite, Trakijcite, Turcite, Romite, Vlasite, Tatarite i drugite narodi vo Bugarija sfatija deka tie sepak ne se pripadnici na ist narod, pa zatoa denes sekoj od ovie etnikumi s# poglasno si gi bara svoite vistinski etni~ki koreni. Toa }e prodol`i i vo idnina so u{te pogolem intenzitet.

DONSKI: Bugarskite {ovinisti vo svoite tvrdewa deka makedonskata nacija e od bugarsko (azijatsko) etni~ko poteklo najmnogu se povikuvaat na toa {to nekoi na{i dejci vo minatoto, poradi neinformiranost, go prifa}ale turko-mongolskiot etnonim "Bugari" kako sopstveno etni~ko ime. Me|utoa, vo knigata jas doka`uvam deka sebedeklariraweto na poedinci ne igra nikakva uloga vo opredeluvaweto na etni~koto poteklo na edna nacija. Do kolku e taka, toga{ vi tvrdam deka mnozina od pripadnicite na dene{nite siroma{ni aziski i afrikanski narodi sebesi }e se deklariraat kako etni~ki [ve|ani ili Germanci, za da mo`at, kako takvi, da dobijat rabota i mesto za `iveewe vo [vedska ili vo Germanija. No, apsurdno e i da se pomisli takvo ne{to. Zna~i, ne deklariraweto, tuku etnogenezata e faktorot {to igra glavna uloga vo etni~koto poteklo na edna nacija. Koga sme kaj nekoi na{i neinformirani predci, fakt e deka tie sebesi se deklarirale i kako Grci, Srbi, Turci i Albanci i nema ni{to ~udno vo toa. Ednostavno, istoriskite dokazi za makedonskata nacionalna zasebnost bile krieni od na{ite predci, od agentite na stranskite propagandi vo tie matni vremiwa. Sepak, ogromen broj na{i predci sebesi otsekoga{ se deklarirale kako Makedonci, a ovie fakti denes se krijat vo Bugarija i vo Grcija. Da vi ka`am i deka takov bil slu~ajot i so `itelite na Bugarija. Mnozinstvoto `iteli na Bugarija vo po~etokot na 19 vek sebesi se deklarirale kako Srbi i kako Grci (za {to vo knigata prezentiram avtenti~ni podatoci od toa vreme, prezemeni od bugarski knigi). Pa, zarem dene{nite Bugari se Srbi ili Grci samo zatoa {to nivnite predci vo 19 vek sebesi taka se deklarirale? Vpro~em, za `itelite na Bugarija niz istorijata postojat najmalku 19 razli~ni nebugarski etni~ki determinirawa, {to jas detalno go prilo`uvam vo knigata.

DONSKI: Razli~na e etnogenezata na ovie dve nacii. Obete nacii se nastanati od razli~ni etnikumi. Prvite priznati predci na dene{nata bugarska nacija (turko-mongolskite Bugari) nikoga{ masovno ne se naselile vo Makedonija i nikoga{ ne do{lo do nivno masovno me{awe so Makedoncite, taka {to, nie i da sakame ne mo`eme da bideme Bugari. Prviot priznat bugarski han Kubrat, pak, nikoga{ vo `ivotot nemal nitu slu{nato za Makedonija, a kamo li da bide na{ "krven predok". Celiot svoj `ivot toj si `iveel vo Azija i verojatno nemal nitu stapnato na tloto na Evropa. Osven toa toj imal bri~ena glava i kosi o~i. Vo Imenikot na bugarskite hanovi (objaven vo 8 vek), tataro-mongolskiot voda~ Atila e pretstaven kako "pratatko na Bugarite". Pa, zarem Atila e na{iot predok? Koj normalen Makedonec mo`e i da pomisli takvo ne{to? Od druga strana na{ite anti~ki predci (anti~kite Makedonci) otpa|aat od etnogenezata na bugarskata nacija, zatoa {to tie nikoga{ masovno ne `iveele na teritorijata na dene{na Bugarija. Postojat i drugi etnogenetski i drugi razliki, koi detalno se objasneti vo knigata.

DONSKI: Apsolutno ne! Ovaa kniga duri e i "probugarska", sekako od aspekt na prezentiraweto na nastanokot na bugarskata nacija, kade rekov deka prete`no koristam citati od bugarski istoriski knigi. No, fakt e deka golemobugarskite propagandisti sekogo {to }e se sprotivstavi argumentirano na nivnata propaganda go kvalifikuvaat deka "gi mrazi Bugarite" i sli~ni gluposti. Toa e dokaz za nivnata nemo} da se sprotivstavat so argumenti. Dene{nite `iteli na Bugarija dlaboko gi po~ituvam i ponekoga{ i navistina mi e `al {to, namesto da diskutirame so niv za pra{awa od oblasta na kulturata i umetnosta, nie i natamu se zanimavame so me|usebni obvinuvawa. No, tie nas n# negiraat, a ne nie niv, a na{a dol`nost i prirodno pravo e da se branime! Isto kako {to golemosrpskata antimakedonska propaganda go do`ivea svojot krah, taka }e se slu~i i so golemobugarskata i golemogr~kata propaganda.

DONSKI: Mislam deka Bugarite se na{ prijatelski narod i deka ja delime istata sudbina na ovie balkanski vetrometini, pa zatoa morame da sorabotuvame. Jas postojano povikuvam na kulturna sorabotka so Bugarija, no namesto toa, tie ottamu i natamu gi forsiraat svoite ovde{ni platenici da gi {irat odvratnite lagi na nivnata {ovinisti~ka antimakedonska propaganda. So toa ovie subjekti sozdavaat sosema sprotiven (no opravdan) efekt kaj na{ata javnost, efekt na revolt i fobija kon s# {to e bugarsko. Simptomati~no e toa {to ovde{nite bugaromani sosema dobro znaat za efektot od nivnite antimakedonski dejstva, no sepak tie i natamu uporno prodol`uvaat da ja {irat golemobugarskata {ovinisti~ka propaganda vo Makedonija. Zna~i, tie prakti~no rabotat protiv zbli`uvaweto na Makedoncite i Bugarite. Prosto ~ovek se pra{uva: koja slu`ba i navistina stoi zad makedonskite bugaromani? Dali e slu~ajnost toa {to nekoi od niv do neodamna bea aktivni propagatori na jugoslovenskiot samoupraven socijalizam? Neka razmislat dobro bugarskite slu`bi kogo pla}aat.

DONSKI: Zasega ne, no i ako se obidat takvo ne{to, samo }e mi napravat pogolema reklama za knigata. Vpro~em, koga ovaa Vlada ve}e po~na da gi rasprodava bogatstvata na Makedonija na onie koi ne n# priznavaat ni kako lu|e, toga{ mo`ebi bi bila dobra idejata celokupniot tira` od ovaa kniga, na{ata Vlada da & go prodade na Bugarija. Ako treba i so popust }e im go dadam.