Verata na{a Risjanska

AKATIST NA PRESVETA BOGORODICA I SVETO BLAGOVE[TENIE

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

Pravoslavnata crkva prodol`uva da ja proslavuva i da & oddava ~estna Presveta Bogorodica,Majkata na Sevi{niot. Taa go rodi ~ovekoqubecot Gospod Isus Hristos, koj go pobedi zloto, smrtta i zatoa vo pettiot ikos & peeme: "Ti mu ja odzede vlasta na ne~ove~niot ma~itel". Bogorodica ja rodi vistinskata svetlina i kako svetol ognen stolb gi vodi lu|eto od temnina vo svetlina, kako svet pokrov gi osvetluva lu|eto, i "ja pobeduva silata na zabludata". Vo vtorata statija se vospevaat mudrecite, koi mu se poklonile na mladenecot Isus i otkoga go daruvale, se vratile vo Vavilon kako bogonosni propovednici. Gospod Isus Hristos, kako krotko jagne, dobrovolno bil raspnat na krstot i stradal za grevot na svetot. Zatoa Presveta Bogorodica ja vospevame kako "majka na jagneto i pastirot... Majka na yvezdata {to ne zao|a... Zora na bo`jiot den..." Vo ~etvritot del na Akatistot, na Spasitelkata i zakrilnicata na svetot, & blagodarime {to kako posrednica pred Boga, "gi soedinuva vernite so Gospoda". Ja vospevame i kako "neiscrpna riznica na `ivotot, duhoven hram, cvrst stolb na crkvata". Vo edna od molitvite upateni kon Pre~ista Deva Marija, go veli~ime preslavnoto nejzino ra|awe, preku koe "go soedinila Boga - Slovo so lu|eto". "So toa ja soedinila otfrlenata priroda na ~ove~kiot rod so Boga". Kako Majka na ~ovekoqubiviot Bog, neoskvernatata i neizvalkana pre~ista Bogorodica, ja molime, da se smiluva nad gre{nite lu|e, da gi upati na pokajanie i kon patot na Bo`jite zapovedi, i da go izmoli Boga za nivno spasenie. Akatistot, vospevaj}i ja Presveta Bogorodica, se se}avame i na sv. Simeon Bogoprimac, koj vo Bo`jiot dom, go dr`el vo raka sovr{eniot Bog Isus Hristos, go vosfaluame i presvetoto ime na Oca i Sina i Svetiot duh. "Bessilna e sekoja pesna {to saka da gi opfati site tvoi dobrini", za{to "Nebeni care si svet", se pee vo kondak XI - ti. To~no na istiot 7.4 / 25.3. (petok), koga se proslavuva Akatistot, se proslavuva i golemiot praznik "SVETO BLAGOVE[TENIE", a naredniot den "Sobor na Sveti arhangel Gavril".

Sv. ahrangel Gavril go izvestil sv. Zaharie za ra|aweto na sv. Jovan prorok, prete~a i krstitel. Sv. arhangel Gavril ima najvisok nebesen ~in na nebesnite sili, serafimski ~in. Toj stoi blizu do Boga. Imiwata na Sedumte arhangeli so serafimski ~in se: Mihail, Gavril, Rafail, Uril, Selatil, Jegudil, Varahil. Se spomnuva i imeto na arhangel Jeremeil, koj bi bil osmiot arhangel. Site ovie arhangeli se ravni po ~est, a sekoj si vr{i posebna slu`ba. Zna~i slu`bata na sv. arh. Gavril e "Blagovestuvawe za spasenie na lu|eto" (m>T.84). Sv. arhangel Gavril e eden od golemite arhangeli i e blagovesnik na ovoplotuvaweto na Sinot Bo`ji. Samiot toj, so vekovi, preku Svetoto pismo zboruva kolku e golem: "Jas sum Gavril, koj stoi pred Boga". (Sv. Ev. po Luka). Zatoa i praznikot "SOBOR NA SV. ARHANGEL GAVRIL" e golem hristijanski praznik.