Istorijata ne e samo minato

KRAJOT NA EVREJSKOTO VOSTANIE PROTIV MAKEDONCITE

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Evreite po nekolku decenii so uspeh ja zavr{ile svojata borba protiv Makedoncite i formirale nezavisna dr`ava vo del od Svetata zemja
  • Evrejskiot voda~ Jovan Hirkan judeiziral izvesen broj Makedonci i Grci!

I na prestolot na dr`avata na Selevkidite imalo promena. Na ~elo na ovaa dr`ava do{ol Dimitrija Soter koj otprvin vojuval so Evreite, a potoa im ponudil primirje. Negov rival za prestolot bil sinot na Antioh V, po ime Aleksandar Balas (150-145 pred Hrista). Aleksandar Balas isto taka im ponudil primirje na Evreite, sakaj}i da go zeme za svoj sojuznik noviot evrejski voda~ Jonatan Makavej vo borbata za prestolot protiv Dimitrija. Podocna, otkako do{ol na prestolot, Aleksandar Balas i navistina vodel miroqubiva politika kon Evreite. Toj sklu~il mir so Jonatan Makavej i go proglasil za svoj golem prijatel, postavuvaj}i go za namesnik (Prva Mak. 10).

Josif Flavij detalno go opi{uva ovoj mir. Toj ja spomnuva i sodr`inata na pismoto {to Aleksandar Balas mu go upatil na Jonatan Makavej. Vo ova pismo Makedonecot Aleksandar Balas mu vetil na evrejskiot voda~ Jonatan Makavej skapoceni podaroci (purpurna obleka, kakva {to nosele i anti~kite Makedonci u{te od vremeto na Aleksandar Makedonski) i zlatna kruna. I koga pi{uva za ovoj mir Flavij povtorno gi spomnuva Makedoncite kako vojska na makedonskiot kral Aleksandar Balas.

Ovde ~itame:

"Koga Aleksandar (Balas, z.m.) razbra za vetuvawata {to Dimitrija mu gi dal na Jonatan, znaej}i ja negovata hrabrost i znaej}i {to s# napravi dodeka se bore{e protiv Makedoncite... toj im ka`a na svoite prijateli deka vo momentov ne mo`e da najde podobar sojuznik {to bi mo`el da mu ponudi pomo{, odo{to Jonatan, koj ne samo {to be{e hrabar kon neprijatelite, tuku i neguva{e posebna omraza kon Dimitrija..." (Antiquities... XIII, 2,2).

Podocna Aleksandar Balas bil ubien i bil zamanet so sinot na negoviot neprijatel Dimitrija, koj se vikal Dimitrija Nikator (145-139 pred Hrista) i koj prodol`il da vojuva protiv evrejskite buntovnici na Jonatan Makavej.

Josif Flavij detalno gi opi{uva bitkite {to toga{ se vodele i povtorno pripadnicite na vojskata na Dimitrija Nikator gi imenuva kako Makedonci. Vo opisot na edna od bitkite, Josif Flavij pi{uva:

"Visokiot sve{tenik Jonatan sobra vojska od cela Judeja, po {to ja napadna tvrdinata vo Erusalim i ja opsadi. Taa be{e braneta od eden garnizon Makedonci..." (Antiquities... XIII, 7,9).

Podocna Makedoncite vo glavniot grad na kralstvoto na Selevkidite (Antiohija) se pobunile protiv Dimitrija Nikator, po {to ovoj pobaral pomo{ od svojot dov~era{en neprijatel Jonatan Makavej. Me|utoa, makedonskiot vojskovoditel Trifun go smenil nesposobniot Dimitrija Nikator, a na negovo mesto go dovel sinot na Aleksandar Balas, po ime Antioh (Antioh VI ).

No, Dimitrija Nikator se obidel povtorno da dojde na vlast. Toj oti{ol vo Mesopotamija za da bara poddr{ka od tamo{nite Makedonci i Grci, za da mu pomognat vo negovoto vra}awe na prestolot. Josif Flavij vo vrska so ova pi{uva:

"Dimitrija ja pomina rekata Eufrat i dojde vo Mesopotamija... za da sozdade osnova za obnovuvawe na celoto kralstvo. Na Grcite i na Makedoncite, koi tamu `iveeja toj brgu im isprati svoi emisari, koi im vetuvaa deka ako toj dojde kaj niv, tie }e treba da mu pomognat vo borbata..." (Antiquities... XIII, 5,11).

Josif Flavij gi spomnuva Makedoncite

I ovde imame izvonredno zna~ajno svedo{tvo od Flavij od koe gledame deka toj gi spomnuva Makedoncite kako `iteli na mnogu po{irok prostor vo Azija i toa re~isi dveste godini po osvojuvaweto na ovie predeli od strana na Aleksandar Makedonski. Ova zna~i deka Makedoncite vo ova vreme s# u{te bile svesni za svoeto makedonsko etni~ko poteklo, {tom bile narekuvani kako Makedonci od strana na toga{nite istori~ari (od ~ii dela, sekako deka crpel i samiot Flavij). No, da se vratime na nastanite.

Evrejskiot voda~ Jonatan Makavej bil ubien po pat na izmama vo 142 godina pred Hrista. Bil nasleden od svojot brat (vtor sin na Matatija), po ime Simon Makavej. Vo vremeto na Simon Makavej bila sozdadena nezavisnata evrejska dr`ava.

Flavij gi spomnuva Makedocnite i koga pi{uva za borbite {to Simon Makavej gi vodel protiv vojskata na Selevkidite. Ovde ~itame:

"Simon... nenadejno gi napadna i uspea da gi izgori (borbenite) spravite {to Makedoncite gi upotrebuvaa, a potoa napravi masakr nad niv". (Antiquities... XIII, 1,5).

I vo svojata kniga War of the Jews (cit. delo), Flavij gi narekuva Selevkidite kako Makedonci. I ovde toj pi{uva za borbata na Simon Makavej protiv Selevkidite, pa veli:

"Simon... gi oslobodi Evreite od vlasta na Makedoncite po sto i sedumdeset godini od imperijata na Selevkidite". (Wars... I, 2,2).

Osnovaweto na nezavisnata evrejska dr`ava od strana na Simon Makavej, Flavij go opi{uva so zborovite:

"Simon be{e izbran od mnozinstvoto za visok sve{tenik i u{te prvata godina od negovoto vladeewe toj go oslobodi narodot od ropstvoto pod Makedoncite". (Antiquities... XIII, 6,7).

Zna~i eve u{te edna potvrda od Flavij za etni~kiot makedonski karakter na Selevkidite i toa dveste godini po prvoto doseluvawe na Makedoncite vo Svetata zemja!

Simon Makavej bil zamenet od svojot sin Jovan Hirkan vo 135 godina pred Hrista, koj ja nasledil vlasta vo evrejskata dr`ava, koja toga{ rekovme deka se protegala na samo mal prostor vo Judeja.

No, Jovan Hirkan uspeal preku voeni dejstvija da ja pro{iri teritorijata na svojata dr`ava. Vo novoosvoenite (glavno sosedni) teritorii toj po~nal da naseluva Evrei i po~nal da go {iri judaizmot me|u lokalnoto naselenie. Vo op{irnata biografija za Makaveite vo enciklopedijata Encarta (cit. delo) vo biografijata na Jovan Hirkan, ~itame:

"Jovan...preku serija voeni dejstvija ja pro{iri svojata teritorija i gi vklu~i vo nea provinciite na Idomeja i Samarija, delovi od Galileja i teritorii isto~no od Jordan. Toj po~na da gi kolonizira ovie oblasti i uspea da preobrati golem del od lokalnoto naselenie vo judaizmot."

Zna~i, Jovan Hirkan prakti~no go {irel judaizmot me|u neevrejskoto (makedonsko i gr~ko) naselenie, koe `iveelo na teritoriite {to toj uspeal da gi priklu~i kon Judeja (Idomeja, Samarija, del od Galileja i del od oblasta isto~no od rekata Jordan, a toa e del od oblasta Dekapolis, za ~ij zna~itelen makedonski etni~ki karakter ve}e pi{uvavme). Se znae i deka vo Judeja toj gi isfrlil site elementi na helenisti~kata kultura. No, ovde ima eden interesen moment. Istiot toj Evrein Jovan Hirkan, koj se borel protiv makedonskata vlast i protiv helenizacijata, na svoite dva sina im gi stavil imiwata: Aristobul i Aleksandar - tipi~ni imiwa od makedonskiot onomastikon! Naukata s# u{te nema dadeno ubedliv odgovor za ovoj negov gest.

Inaku, i koga pi{uva za vremeto na vladeeweto na Jovan Hirkan, Flavij povtorno Selevkidite gi imenuva kako Makedonci. Imeno, nekolku godini po doa|aweto na vlast Jovan Hirkan `iveel vo mir so Selevkidite na koi bil prinuden da im pla}a odreden danok. No, po smrtta na kralot Antioh VII (129 godina pred Hrista) Hirkan se pobunil protiv ovaa sostojba, baraj}i pogolema nezavisnost za evrejskata dr`ava. Ova Flavij go opi{uva so zborovite:

"Hirkan ...`ivee{e vo mir, no po smrtta na Antioh, toj se pobuni protiv Makedoncite". (Antiquities... XIII, 10,1).

Jovan Hirkan bil ubien vo 104 godina pred Hrista. Toj bil zamenet od svojot sin Aristobul I, koj nabrgu potoa i samiot umrel. Na negovo mesto do{ol negoviot brat Aleksandar, koj se o`enil so vdovicata na Aristobiul, po ime Saloma. Na prestolot na kralstvoto na Selevkidite toga{ se nao|a Dimitrija III. Evreinot Aleksandar prodol`il so {ireweto na judaizmot, koga verojatno u{te pove}e Makedonci i Grci ja prifatile ovaa veroispoved. Flavij pi{uva deka Evreinot Aleksandar go {irel judaizmot i vo Gaza. Tamu Flavij spomenuva edna `estoka bitka pome|u evrejskata vojska i lokalnoto naselenie pri {to spomnuva postoewe na hram posveten na Apolon vo koj se sokrile neprijatelite na Evreinot Aleksandar (Antiquities.. XIII, 13,3). Ova e deciden dokaz deka Makedoncite vo toa vreme `iveele i vo Gaza ({tom tamu imalo helenisti~ki hram).

Vojnata pome|u Evreite i Makedoncite

Interesno e toa {to vo vojskata na Evreinot Aleksandar imalo i helenisti - platenici, a vo vojskata na Dimitrija III (kralot od Selevkidite, koj se borel protiv evrejskata dr`ava) imalo platenici Evrei. Flavij gi spomnuva povicite {to dvata voda~a gi upatile do svoite sonarodnici od sprotivnata vojska da im se pridru`at. Dimitrija III gi povikal helenistite od evrejskata vojska da dezertiraat ottamu i da mu se pridru`at nemu, a Evreinot Aleksandar go storil istoto toa so Evreite vo makedonskata vojska na Dimitrija III. No, obata povika ostanale bez uspeh.

Evreinot Aleksandar (sinot na Jovan Hirkan) bil ubien vo 76 godina pred Hrista za vreme na opsadata na eden helenisti~ki (makedonsko-gr~ki) grad vo Svetata zemja. Bil nasleden od negovata `ena Saloma Aleksandra, koja umrela vo 67 godina pred Hrista.

Koga sme kaj Saloma Aleksandra nekoj mo`ebi }e zabele`i deka i taa imala ime od makedonskiot onomastikon, iako bila ~ista Evrejka. No, toa ne e to~no. Nejzinoto vistinsko ime rekovme deka bilo Saloma, no Grcite i Makedoncite vo (i okolu) nejzinata zemja ja vikale Aleksandra. Taka, imeto Aleksandra ostanalo do denes vo naukata, zaedno so imeto Saloma {to ne pretstavuva sosema precizno determinirawe za ovaa li~nost.

Ova najdobro go objasnuva Flavij, koj vo vrska so nejzinoto ime pi{uva deka bilo: "Saloma, koja Grcite ja vikaa Aleksandra" (Antiquities... XIII, 12,1).

Sinovite na Saloma: Hirkan II i Aristobul II se borele me|usebno za vlast vo evrejskata dr`ava. Po kratkiot dogovor za zaedni~ka vlast, pome|u niv i nivnite privrzanici izbil vooru`en sudir. Na pomo{ na Hirkan II mu do{ol Antipater (u{te edno ime od makedonskiot onomastikon), koj bil po poteklo od novoosvoenata oblast Idomeja (ju`no od Judeja) i za kogo vo prodol`enie podetalno }e pi{uvame. No, toga{ se vme{ale i Rimjanite, koi vo toa vreme bile na vrvot od svojata mo}. Rimskiot general Pompej go osvoil Erusalim i go ispratil na zato~enie Aristobul II. Potoa Pompej gi obnovil makedonskite gradovi {to se nao|ale vo Svetata zemja, a koi nastradale od vojnata pome|u Selevkidite i Evreite. Flavij pi{uva deka me|u drugite bile obnoveni i gradovite: Hipos, Skitopol, Dion, Pela i drugi (Antiquities... XIV, 3,4). Za nastanite {to potoa se odigrale }e progovorime vo prodol`enie.

Vostanieto na Makaveite protiv makedonskata vlast i sozdavaweto nezavisna evrejska dr`ava (koe ovde nakratko go opi{avme) ne treba da se razbere kako izblik na rasna omraza pome|u Evreite i Makedoncite. Naprotiv, duri i samite voda~i na evrejskoto vostanie ponekoga{ so nostalgija se prisetuvale na zaedni~kiot so`ivot pome|u Evreite i Makedoncite. Taka, pred edna bitka, voda~ot na evrejskite vostanici Juda Makavej za da gi ohrabri svoite vostanici pred mnogubrojniot neprijatel gi povikal da se setat na slavnite pobedi {to Evreite gi izvojuvale vo minatoto. Pome|u drugoto toj ja spomnal i pobedata na Evreite nad Galatjanite vo koja na stranata na Evreite toga{ se borele i Makedoncite. Vo Vtorata kniga za Makaveite (8,20), Juda Makavej na svoite vostanici im ja spomnal: "... bitkata protiv Galatjanite, vo koja se borea osum iljadi lu|e, so pomo{ na ~etiri iljadi Makedonci".

Ovaa izjava na Juda Makavej pretstavuva isto taka deciden dokaz za prisustvoto na Makedoncite vo Svetata zemja. Inaku, bitkata protiv Galatjanite (vo koja zaedni~ki se borele Evreite i Makedoncite) se slu~ila vo vtorata polovina na tretiot vek pred Hrista koga Makedoncite i Evreite `iveele vo relativna sloga i zaemno po~ituvawe, pa duri i zaedno se borele protiv svoite zaedni~ki neprijateli. Me|utoa, podocna, otkako Svetata zemja padnala pod vlasta na Selevkidite, nerazumnata politika na Makedonecot Antioh IV trajno gi naru{ila ovie odnosi {to dovelo do otcepuvawe na del od Palestina od dr`avata na Selevkidite.

Da zaklu~ime deka nezavisnata evrejska dr`ava sozdadena od Makaveite sepak egzistirala samo na del od Palestina, dodeka zna~ajni oblasti od ovaa zemja i natamu ostanale pod vlasta na Makedoncite Selevkidi. Taka bilo s# do 63 godina pred Hrista koga Rimjanite gi pot~inile obete dr`avi vo Svetata zemja - evrejskata i makedonskata.

Nepolni {eesetina godini potoa, vo Svetata zemja se pojavil Isus Hristos.

(Prodol`uva)