OD DRUGO ]O[E: Do koe derexe dojdovme ili kako vlasta }e ja izgubi vlasta

SELANSKA BUNA PROTIV GRA\ANINOT QUB^O

Pi{uva: Ranko MLADENOSKI

  • Badijala Qub~o ja poskapuva i naftata i strujata. Nema so toa da ja spre~i Selanskata buna. Xabe i pendrecite od Dosta i bugarskite tenkovi na Kquse. Koga }e zaigra selanskata vila, po{tuk }e fatat i Qub~o i Cile i Boris i siot arsenal od Makedonskata Porta
  • Reformskata opredelba na ovaa Vlada i ne e tolku stra{na. Stra{no e toa {to ovaa Vlada navistina re{ila da gi sprovede reformite {to gi izmudrila. Se re{ila ovaa vlast da go osiroma{i dokraj narodot

Go znaete li vicot za gra|anskata vojna vo Makedonija? Kaj nas, veli vicot, ne mo`e da ima gra|anska vojna, tuku samo selanska buna, za{to site vo Makedonija sme bile "seqaci". Na ovoj biser od makedonskata vicoteka mu se zakanuva opasnost da stane `iva vistina.

Do koe derexe dojde dr`avava najdobro poka`uva idejata na zemjodelskiot vojvoda Veljo Tantarov. Negovata namisla e da se organizira Selanska buna protiv gra|aninot Qub~o i negovata gra|anska vlast, za{to toj si igra so makedonskite zemjodelci. Ileriii!

A, deka navistina ima potreba od Selanska buna vo Makedonija, voop{to ne e sporno. Sporno e, gospodine Tantarov, kako }e gi vooru`ite selanite vo Bunata. Tie mo`at da ja izbrkaat od vlast ovaa vlast samo so prosja~ki stapovi, za{to tokmu taa vlast na toa derexe gi donese. Na narodov ne mu ostana ni{to drugo so {to mo`e da se bori protiv Velikiot Vezir i Makedonskata Porta.

[OUTO NA VLASTA

Najgorliv problem vo dr`avava e rabotnoto vreme na Fufo. Zatoa so re{avaweto na ova pra{awe od nacionalen i dr`aven interes se zafati i premierot Qub~o. Fufo sega }e mo`e da prodava pici do dva nautro vo praznik i do polno}em vo delnik. Neka ne o~ekuva Veljo poddr{ka od Fufo vo Selanskata buna. Najstrate{ki objekti za osvojuvawe vo Bunata, me|u drugite, mora da bidat i piceriite na Fufo vo prestolninata. Ileriii!

Navistina ni e neophodna Selanska buna. Sega{nite vlastodr`ci ne samo {to n# dovedoa do prosja~ki stap, tuku i ni ka`uvaat deka vo dr`avava te~e med i mleko. Sakaat da ka`at deka do nivnoto doa|awe situacijata vo dr`ava bila nikakva, a otkako tie do{le na vlast s# odi kako podma~kano, s# e vo red, dr`avava nikoga{ ne ni bila pobogata, Buxetot e poln, me|unarodnite faktori n# falat, stopanstvoto ni se oprava, demokratija kolku {to ti du{a saka, nezavisno novinarstvo na sekoj ~ekor, politika isto taka. Vakvo {ou retko koja vlast mo`e da priredi. [outo mora da prodol`i - veli vlasta. Selanskata buna mo`e da po~ne - veli Tantarov. Gospod znae koj }e bide poerbap.

Selanskata buna }e bide naso~ena i protiv re{itelnosta na Vladata da sprovede antinarodni reformi. Reformskata opredelba na ovaa Vlada i ne e tolku stra{na. Stra{no e toa {to ovaa Vlada navistina re{ila da gi sprovede reformite {to gi izmudrila. Se re{ila ovaa vlast da go osiroma{i dokraj narodot. Badijala Qub~o ja poskapuva i naftata i strujata. Nema so toa da ja spre~i Selanskata buna. Xabe i pendrecite od Dosta i bugarskite tenkovi na Kquse. Koga }e zaigra selanskata vila, po{tuk }e fatat i Qub~o i Cile i Boris i siot arsenal od Makedonskata Porta.

BUNATA NA VELJO

Ovaa Porta nesomneno zaslu`uva edna debela Selanska buna. Prvo, dodeka bea vo za~etok, zboruvaa deka nie sme samo Makedonci i ni{to pove}e. Potoa, koga malku im se dobli`ija na foteljite, ka`aa: Se izvinuvame, ama vie, pokraj toa {to ste Makedonci, ste i gra|ani. Koga sednaa na vlast n# napravija epten gra|ani, a sega po nivnoto osumnaesetmese~no sedewe, site nie od Makedonci i gra|ani stanavme "seqaci". Velat: Se izvinuvame, ama sega ste "seqaci". E, ako e taka, gospoda vlastodr`ci, povelete Selanska buna. Ileriii!

[egata na strana. Ama na koja? Na stranata od vlasta ili na stranata od narodot?! Na koja i da e, ve}e e krajno vreme (ako ne e i odminato vremeto) ovaa vlast da si gi sobere partalite i da si odi od tamu od kade {to do{la. Na ~elo so gra|anite Qub~o i Cile, voza~ot Klimovski i kondukterkata Dosta. Ne znam dali Boris be{e vo avtobusot, ama }e mora da odi ~ovekot vo paket. Ne za drugo, za da ne mora da se rezilime pred svetot i da digame Selanski buni vo erata na mileniumskiot bumbar. Za da ne se rezilime, sosema demokratski }e bide kompjuteriziraniot Parlament da donese odluka za predvremeni izbori. Uslovite za toa se sozreani, pa i dozreani.

Definitivno ovaa Vlada }e mora da si odi. Ako ne saka na demokratski na~in, toga{ }e mora da se soo~i so Tantarovata Selanska buna. A i da se slu~i Selanskata buna vo Makedonija, nema da bide tolku stra{no. ]e imame i nekoi pridobivki od nea. ]e n# zapomni nas svetot. Kako zemjata na Selanskata buna vo tretiot milenium. Po Selanskata buna, na Makedonija {iroko }e & bidat otvoreni portite od NATO.

Kone~no, jasno e deka nema potreba da se pla{ime od gra|anska vojna vo Makedonija. Ako ne{to bide, }e bide - Selanska buna.