AMERIKANCITE ZASEGA OSTANUVAAT NA KOSOVO

Na politi~ki plan se isprateni mo{ne va`ni poraki do site akteri na kosovskata kriza koi u{te edna{ gi prepovtoruvaat stavovite na amerikanskata administracija, izre~eni od sovetnikot Kristofer Hil - doskore{en amerikanski ambasador vo Makedonija. Pritoa Hil istaknuva deka SAD kategori~no se sprotivstavuvaat na nasilna promena na granicite na Balkanot koi spored zavr{niot dokument na KEBS od Helsinki mo`at da se menuvaat samo so miren na~in i dogovor na zainteresiranite strani. Toj istakna deka na Kosovo ima poedinci koi imaat ponakvi stavovi od amerikanskite, potcrtuvaj}i deka Va{ington ne ja poddr`uva nezavisnosta na Kosovo. Zalo`uvaj}i se za zapirawe na "iredentisti~kite aktivnosti na Albancite vo Pre{evo, Ju`na Srbija i Makedonija" Kristofer Hil upati jasna poraka deka SAD nema da dozvolat Kosovo da bide koristeno kako poligon za trgovija so oru`je i sl., navestuvaj}i za prvpat deka se ispituva terenot za odr`uvawe na me|unarodna konferencija za idninata na Kosovo.

Od druga strana, privatnata TV-stanica "Sitel" objavi vest koja ne ja najdovme na drugite mediumi vo koja se veli deka ruskiot general Stepa{in, istiot ~ovek koj ja sprovede molskavi~nata akcija na zazemaweto na aerodromot kaj Pri{tina, so cel da gi izvle~e podzemnite instalacii i oprema od rusko poteklo, pred da stignat dotamu trupite na generalot Vesli Klark, ve}e planiral ruska voena intervencija na Kosovo poradi faktot {to KFOR, iako pod mandat na Obedinetite nacii, ne uspeal da gi ostvari celite od Rezolucijata na svetskata organizacija br. 1244 i ne go spre~i etni~koto ~istewe na Srbite i drugite nealbanski `iteli na Kosovo. Dali se raboti za itna reakcija na Moskva po superiornata pobeda na Vladimir Putin na pretsedatelskite izbori vo nastojuvawa da se povratat porane{nite pozicii i vra}awe na vlijanieto na Rusija na Balkanot, }e poka`at naskoro nastanite vo regionot. Vo ovoj pogled, ako se znae i porano izrazenoto nezadovolstvo na Rusija so ulogata na ruskite sili vo ramkite na KFOR na Kosovo, }e mora da se istakne i faktot deka porane{niot razuznava~ na KGB sepak ne e lider {to mo`e da se sporeduva so bolniot Boris Elcin.

Albancite na Kosovo okolu radikalnite lider Ha{im Ta~i i drugite o~igledno se podzaboravija vo sproveduvaweto na svoite planovi za maksimalisti~ki celi so potpirawe vrz SAD i drugite sojuznici od NATO - paktot, so koi se najdoa i vo sprotivstaveni pozicii, posebno koga se raboti za idninata na Kosovo. Kako {to procenuva Amerikanskata konsultativna firma za razuznava~ki informacii STRATFOR od Teksas, strategiskite celi na formalno raspu{tenata, a stvarno s# u{te aktivnata "OVK" ~ii lu|e se involvirani vo takanare~eniot Kosovski korpus za za{tita se:

a. Da stane najva`na politi~ka sila me|u kosovskite Albanci;

b. Da se formira vlada vo koja }e dominira "OVK";

v. Obedinuvawe na Kosovo kon Albanija so pomo{ na takva vlada i so sojuznicite;

g. Pro{iruvawe na Albanija kon site regioni naseleni so Albanci i

d. Sozdavawe na albanski entitet koj }e dominira vo regionot i }e gi kontrolira primarnite trgovski pati{ta koi vodat od Turcija kon Centralna Evropa.

Analizata na STRATFOR veli deka sozdavaweto na albansko Kosovo }e vodi kon negovata pobliska integracija so Albanija. Toa pak }e sozdade barawa za utvrduvawe na granicite so zemjite kako {to e Makedonija koja ima albansko naselenie, pravej}i ja Albanija dominantna regionalna sila. Iako Albanija pretstavuva edna od najsiroma{nite zemji vo Evropa mora da se istakne deka vo nea e registriran masoven protok na droga {to bi mo`ela da se iskoristi za podobruvawe na voenite kapaciteti na Albanija, ako ne na `ivotniot standard. No, vakvo ne{to ne bi sakale da vidat drugite dr`avi vo regionot, posebno Grcija i Italija, obete ~lenki na NATO, so va`ni sopstveni interesi na Balkanot koi }e bidat posebno voznemireni. Zatoa NATO koj & pomogna na "OVK" da ja postigne prvata strategiska cel, sega }e mora da deluva za blokada na nejzinata vtora strategiska cel.

Dokolku NATO ne }e mo`e da ja ubedi "OVK" da gi napu{ti natamo{nite strategiski ambicii, Alijansata }e se najde vo zamkata pome|u apsolutno neprifatliviot Slobodan Milo{evi} i krajno neblagodarnata "OVK". NATO ne }e mo`e da se povle~e od Kosovo, bez pritoa od sebe da napravi imbecil, a ne mo`e da ostane bez pogolema opasnost. Od druga strana, kolku podolgo NATO }e ostane na Kosovo, tolku pomalku }e ima simpatii na Zapad za Albancite. Ako NATO ostane, toj neizbe`no }e stane zavisen, vo najmala raka tajno, od Srbite na Kosovo i mo`ebi od drugata strana na granicata.

Problemot so vistinskoto etni~ko ~istewe na Kosovo od Srbite, Romite i drugoto nealbansko naselenie, mo`ebi i vo pogolemi dimenzii, a so koristewe na daleku poekstremni metodi (i vo prisustvo na mirovni sili pod mandat na OON) pretstavuva te{ko breme za zapadnite analiti~ari i voeni stratezi na koi tokmu toa im poslu`i kako osnova za predizvikuvawe na najmasovnata "humanitarna operacija" na NATO protiv re`imot na Slobodan Milo{evi}. Imeno, od po~etokot na dezintegracijata na SFR Jugoslavija vo 1991 godina, okolu 700.000 Srbi gi napu{tile svoite domovi vo republikite (i na Kosovo) koi se izdelija od biv{ata federacija i toa:

Od Hrvatska - 300.000 begalci

Od Bosna - 200.000 begalci

Od Kosovo 190.000 begalci

Od Slovenija - 3.200 begalci

Od Makedonija 1.300 begalci

O~igledno e deka UNHCR ne poka`a ista revnost kon srpskite begalci kako {to toa go ~ine{e i s# u{te go ~ini kon Albancite, {to kako fakt sigurno }e se koristi vo propagandno - politi~kite natprevari na super - silite okolu Balkanot. Vo toj pogled ne mo`eme da go izostavime podatokot {to be{e objaven vo germanskiot nedelnik "[pigel" za aferata so operacijata "Potkovica", odnosno podgotovkata na svetskoto javno mislewe za sproveduvaweto na kaznenata akcija na NATO kon SR Jugoslavija, so objavuvawe na la`ni informacii za vistinskite sostojbi i problemi na naselenieto na Kosovo pod vlast na re`imot na Slobodan Milo{evi}. Pritoa bea plasirani "fakti" za genocidot na 100.000 Albanci, za siluvawa, ubistva, grabe`i i sl. Kako {to e poznato "[pigel" napi{a deka dvajca bugarski razuznava~i & dale vakvi podatoci na ministerkata za nadvore{ni raboti Nade`da Mihajlova, koja potoa istite gi prosledila do germanskiot kolega Jo{ka Fi{er i natamu do NATO. Iako toa be{e demantirano od strana na Sofija, aferata okolu operacijata "Potkovica" i natamu prodol`uva na stranicite na germanskiot pe~at i sosedna Bugarija i ne }e mo`e tolku lesno da se izvle~e od seto toa. Da istakneme deka Bugarija se obvinuva od zapadnite sojuznici i za proda`ba na oru`je na nepo`elni re`imi vo Afrika i sli~no.

Zna~i, sepak voskresnuvaat starite balkanski duhovi na koristewe na sekoj poteg, kriza ili vojna vo koja se zame{ani sosedite, s# so cel za ostvaruvawe na sopstvenite nacionalni ideali - fiktivni ili realni seedno!

Ova posebno zaradi faktot {to sosedite ne mo`eme da gi birame, tie ostanuvaat ni se dopa|alo toa ili ne, no se bele`at crnite petna vo me|usebnite odnosi, koi vo uslovi na razvoj na nova situacija stanuvaat pre~ka za dobrososedstvoto i sorabotkata. Bugarija barem ima dovolno negativni iskustva od takvata ve}e deklarativno napu{tena politika sproveduvana vo minatoto.