KONE^NO VMRO?

Eve, stana oficijalno: novata VMRO go podnese baraweto za registracija i spored toa zapo~na procesot na sobirawe na patriotskite sili, koi se identifikuvaat so ovie ~etiri, za pove}eto Makedonci sveti bukvi. Vo slu~ajov kratenkata go nema tradicionalnoto zna~ewe na vnatre{na revolucionerna organizacija, tuka zna~i Vistinska makedonska reformska opcija, no idejata e ista: sobirawe na patriotskite sili, onie istite, koi ja sozdadoa VMRO-DPMNE kako makedonska nacionalna partija pred okolu deset godini. Vo zborovite na osnova~ite na novata VMRO prethodniot obid zavr{i neuspe{no, so toa {to, iako vlasta navistina se osvoi na Makedonija toa ne & ja donese patriotskata, nacionalna opcija. Zatoa, potrebata za takva opcija ostanuva neispolneta vo makedonskiot politi~ki `ivot, a nade`ite se deka ova VMRO }e ja popolni ovaa praznina. Ako se vistiniti informaciite deka dosega vo novata partija se za~lenile okolu 20.000 du{i toga{ navistina se poka`uva deka Partijata ve}e e na vistinski pat da gi osvoi simpatiite na site Makedonci, koi po definicija, se znae, site se vmro-vci. Makedonija dosega ne bila vladeana od makedonski nacionalisti i vreme e toa da se promeni. Na VMRO najtoplo im posakuvame uspeh vo ostvaruvaweto na vekovnite aspiracii na makedonskiot narod. Da se nadevame deka gre{kite od minatoto se nau~eni i nema da se povtoruvaat.

Kako zemja, kade {to s# e mo`no, Makedonija e me|u retkite zemji vo svetot, ako ne i edinstvena, kade {to na politi~arite im e dozvoleno da se zanimavaat so biznis. [to zna~i toa? Zna~i deka sekoj onoj {to vleguva, ili vlegol, vo politikata vo Makedonija se nadeva deka }e si ja podobri li~nata ekonomskata situacija, a toa o~igledno vedna{ doveduva do konflikt na interes. Koga gospodata politi~ari se kandidiraa na izborite, ako dobro se se}avate, tie ne vetuvaa deka }e si ja podobrat SVOJATA ekonomska situacija, tuka onaa na NARODOT i taka ostanuva otvoreno pra{aweto za ~ii interesi, sekojdnevno tie rabotat. Vakvata sostojba na rabotite ra|a me|u drugoto korupcija, nepotizam i {to li ne, i zatoa vo svetot sme poznati kako zemja so visoka stapka na korupcija i sl., zaedno tamu nekade so zemjite od Afrika. Interesno e deka za ovoj problem malku se zboruva od pozicijata i od opozicijata, a pri~inata za toa mora da e nade`ta deka, eve nekoj den i tie }e dojdat na vlast, pa }e imaat mo`nost da kradat, pa zatoa poarno da ne se bunat. Za da imame idnina morame da ja razdelime politikata od biznisot, po primerot na pove}eto zemji na svetot, pa belki najposle i ~esnite }e imaat prilika da vlezat vo politikata i dr`avava }e trgne po praviot pat. Inaku i vo svetot postojat slu~ai na korupcija i nepotizam, no razlikata e deka tamu tie raboti se ilegalni i odgovornite odat vo zatvor. Kaj nas odgovornite ne vladeat.

Mi velat deka patriotizmot bil biznis. Jas velam deka toa e taka, samo tuka vo Republika Makedonija i zatoa se nao|ame vo situacijata, vo koja sme. Patriotizmot ne e biznis, ili barem ne e biznis vo zemjite koi se po~ituvani od me|unarodnata zaednica i koi zabrzano vleguvaat vo evroatlantskite i drugite strukturi. Patriotizmot, nasekade e sveta rabota. Ako pogledneme barem vo sosedstvoto }e vidime deka vo vlasta se nao|aat patrioti za koi nema somnevawa deka ne se ona {to pretstavuvaat deka se. Vo tie zemji nema somnevawa deka Premierot i dobar del od Vladata se predavnici, ili ako ima takvi somnevawa takvite vladi }e vladeat samo del od sekundata. Kaj nas, patriotizmot e valkan zbor. Patriotizmot e samo kvalitet na neobrazovanite masi, na selanite. Na{ite intelektualci, od druga strana, naj~esto se kosmopoliti i nihilisti, za koi tatkovinata se nao|a tamu, kade {to ima najmnogu pari za niv. Te{ko deka taka }e izlezeme od moralnata, politi~kata i duhovnata kriza vo koja sme zapadnale. Sepak ima izlez: treba pod itno da gi uvezeme na{ite intelektualci, koi izvesno vreme `iveele vo stranstvo, vo zemjite kade patriotizmot pretstavuva najvisok izraz na intelektualnosta.

Eve, i toa se slu~i: patriotizmot po~na da se zabranuva vo Makedonija. Da se razbereme, ne se raboti za tu|i patriotizmi, tuku za makedonskiot. Minatata nedela makedonskiot Sud go odbi baraweto za registracija na nevladinata organizacija, koja sekoja godina organizira pohod od Lisi~e, edno od predgradijata na Skopje, poznato po toa deka tamu iznikna DPMNE, do Me~kin Kamen, kako del od proslavata na Ilinden, eden od na{ite najsveti praznici. Zdru`enieto vo Statutot ja otfrla rasnata omraza i netrpelivost i jasno stava do znaewe deka e samo zdru`enie na patrioti, ~ija{to cel e gaewe i za~uvuvawe na makedonskite istoriski i narodni tradicii. Oznakite na Organizacijata se prezemeni od ilindenskata epoha: krst, pi{tol, kama. Na Sudot ova ne mu se dopa|a. Vo Makedonija, s# e mo`no, za `al. Nie go prenesuvame Re{enieto na Sudot (na str.7) vo celost, pa vie sami presudete.

Vo sledniot broj, "Makedonsko sonce" }e gi objavi poedinostite za “Avtobusot na solidarnosta” so koj }e se obideme da patuvame na 22 april o.g. do Ro`en, Pirinska Makedonija da se poklonime pred spomenikot na Jane Sandanski, zaedno so na{ite bra}a i sestri od Pirinska Makedonija i od sekade kade {to `iveat Makedonci. Za ovaa poseta }e gi izvestime bugarskata vlasti, preku nivnata Ambasada vo Skopje, kako i site drugi ambasadi vklu~uvaj}i ja i Evropskata unija. ]e pokanime, se razbira, i novinari i TV-ekipi. Celta na posetata, pokraj uka`uvaweto po~it na eden od najgolemite borci za slobodna Makedonija, }e bide i proveruvaweto, na lice mesto, dali navistina odnosite me|u Bugarija i Makedonija se relaksirani, dali navistina Bugarija stanala demokratska, kako {to samata veli, i spored toa dali navistina e spremna da vleze vo Evropa. Kako {to znaeme dosega Bugarija im go zabranuva{e na Makedoncite pravoto na sobir i sekoga{ upotrebuva{e policiski sili za spre~uvawe na ovoj nastan. Se nadevame deka ovaa 2000-ta godina, toa nema da bide taka.