Verata na{a Risjanska AKATIST NA PRESVETA BOGORODICA - TRET DEL axika @ivanka Filipovska S o Akatistot na Presveta Bogorodica gi vospeavme evangelskite vistini, porakite {to Bog ni gi ostavi preku svetiot `ivot na bo`jata majka, pregolemata bo`ja qubov za spasenieto na ~ovekot - preku verata vo negoviot sin, Gospod Isus Hristos, roden od spasitelkata i najgolemata za{titnica na svetot, nevinata i pre~ista Deva Marija.Vo Akatistot na bo`jata Majka (vo tretiot del), koj se odr`uva na 31 mart (petok), kon presvetata Bogorodica, kon vistinskata majka na vistinskiot Bog Gospod Isus Hristos, se upatuvaat blagodarstveni pesni, vo koi e vospevana kao "netlen cvet, venec na vozdr`uvaweto, svetol obraz na voskresenieto, plodonosno drvo na svetlinata, qubov {to pobeduva sekakva lo{a `elba, vrata na pre~istata tajna, tvrda pofalba na vernite, klu~ na Hristovoto carstvo, nade` na ve~nite blaga, `iveali{te na bo`jata premudrost". Preku eden od ikosite, se vospeva bo`jata promisla i milost, negoviot ve~en plan za spasenie na svetot, preku verata vo negoviot sin Isus Hristos. Preku eden od kondacite vo Akatistot, mu blagodarime na Boga, {to "sakaj}i da go spasi svetot, dobrovolno dojde vo nego, bidej}i Bog se javi zaradi nas kako ~ovek". Ne postojat dostojni zborovi so koi mo`e da se iska`e slavata, silata, qubovta na Bog i bo`jata majka, i nivnata neizmerna milost, vo ovaa prekrasna bo`estvena slu`ba. So seta nade` kon Presveta Troica, i bo`jata majka, kako kon na{a zastapnica pred Boga, so posebna molitva kon nea ja molime "da gi spasi na{ite du{i". Vo tekot na ovaa nedela se proslavuva i Sveti Aleksij ^ovek Bo`ji, sin edinec na nabo`nite roditeli, tatkoto Evtimijan i majkata Aglaida od Rim. Aleksij bil prinuden da se o`eni, no vedna{ ja napu{til `enata i tatkoviot dom i zaminal vo Mesopotamija, kade {to se poklonil na ~uvaniot lik na Gospod Isus Hristos, koj go ispratil samiot Gospod do carot Avgar. Tamu Svetitelot `iveel kako prosjak 17 godini, molej}i se na Boga vo crkvata "Sv. Bogorodica". Begaj}i od ~ove~ka slava, trgnal so lotka za Laodikija, no doplovil do Rim, za{to lotkata bila zanesena. Prodol`il da `ivee vo domot na svojot tatko, vo edna izba, kako nepoznat. Tatko mu ne go poznal i Svetitelot `iveel 17 godini vo izbata, samo so leb i voda i izma~uvan od slugite. Pred smrtta na hartija napi{al ne{to va`no, ja stisnal hartijata vo raka, legnal i go ispu{til svojot duh na 17 mart 411 godina. Od hartijata roditelite doznale deka e toa nivniot sin i mnogu `alele. Negovite mo{ti se ~udotvorni. Glavata mu se nao|a vo crkvata "Sv. Lavra" na Peloponez. Svetitele, silen Hristov vojniku, moli go Boga za na{e spasenie. |
|