|
Istorijata ne e samo minato EVREJSKOTO VOSTANIE PROTIV MAKEDONSKATA VLAST! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
P rodol`uvame so temava od minatite broevi. Koga zboruvame za vekovniot zaedni~ki `ivot pome|u Makedoncite i Evreite vo Svetata zemja dol`ni sme da spomneme u{te eden izvonredno zna~aen nastan {to se slu~il vo toa vreme. Imeno, ve}e rekovme deka Selevkidite ne vladeele celosno so Palestina do 63 godina pred Hrista, t.e. do vremeto na uni{tuvaweto na nivnata dr`ava od strana na Rimjanite. Naprotiv, tie celosno vladeele so Svetata zemja samo vo periodot od 197 do 139/138 pred Hrista. Vo 139/138 godina pred Hrista pobunetite Evrei vo del od Palestina osnovale nezavisna dr`ava, koja isto taka bila pot~ineta od strana na Rimjanite vo 63 godina pred Hrista.Kade to~no se protegala ovaa nezavisna evrejska dr`ava? Vo istoriskite dokumenti otprilika se spomnati teritoriite na koi bila sozdadena nezavisnata evrejska dr`ava i od niv se gleda deka ovaa dr`ava, sepak, ne ja opfa}ala celata teritorija na Svetata zemja, {to zna~i deka, do 63 godina pred Hrista, Makedoncite i natamu vladeele so dobar del od Svetata zemja. Otprvin ovaa nezavisna evrejska dr`ava bila locirana isklu~ivo na podra~jeto na Judeja (Erusalim i nekolkute sosedni gradovi so svojata po{iroka okolina), no kon krajot na vtoriot vek pred Hrista,kon ovaa dr`ava bile priklu~eni i sosednite teritorii na Idomeja, Samarija, del od Galileja i del od Dekapolis. Sega predlagam da se zadr`ime na nastanite koi prethodele na nastanokot na ovaa nezavisna evrejska dr`ava, koja bila sozdadena kako rezultat na golemoto evrejsko vostanie {to bilo krenato protiv vlasta na Makedoncite Selevkidi. Celiot ovoj nastan detalno e opi{an vo dvete bibliski Knigi za Makaveite i vo ovie opisi se zastapeni mnogu vredni istoriski podatoci za zaedni~kiot `ivot na Evreite i Makedoncite vo Palestina od vtoriot vek pred Hrista. Evrejskoto vostanie protiv Makedoncite detalno go opi{uva i Josif Flavij. Makaveite bile golemo evrejsko semejstvo, ~ii pripadnici go krenale evrejskoto vostanie, po koe bila sozdadena spomenatata nezavisna evrejska dr`ava. Makaveite, no i ostanatite Evrei, otprvin `iveele vo mir so Makedoncite i relativno lojalno im slu`ele na makedonskite vladeteli (kako na Ptolemeite, taka i na Selevkidite). Ve}e rekovme deka u{te Aleksandar Makedonski im dozvolil celosna verska sloboda na Evreite, koi mnogu go po~ituvale poradi toa. Evreite imale celosna verska i gra|anska sloboda i vo vremeto koga nad niv vladeel makedonskiot kral Ptolemej Filaret (3 vek pred Hrista), kako i za vreme na vladeeweto na nekolku kralevi od dinastijata na Selevkidite. Ova go potvrduva i Josif Flavij na nekolku mesta vo svoite dela. Suroviot re`im na Makedonecot Antioh IVNo, vo 175 godina pred Hrista na prestolot vo dr`avata na Selevkidite se ka~il,ve}e spomenatiot makedonski kral Antioh IV. Toj bil mo{ne surov kon Evreite i nekolku godini po doa|aweto na vlast (vo 168 godina pred Hrista) ja zabranil nivnata veroispoved. Evreite bile prinudeni da se otka`at od svojata pratatkovska vera i namesto toa morale da & se pot~inuvaat na za niv tu|ata helenisti~ka religiozna opredelba. Vo Vtorata Kniga za Makaveite (6) detalno e opi{an obidot za prisilna helenizacija na Evreite. Tie re~isi sosila bile prinuduvani da gi pravat povorkite vo ~est na makedonskiot bog Dionis. Ovde ~itame i za postoeweto na "helenisti~kite gradovi" vo Palestina (koi i prethodno gi spomnavme), vo koi Evreite `iveele kako malcinstvo i kade u{te pointenzivno bile prisiluvani da gi pravat helenisti~kite obi~ai. Heleniziraniot Evrein Jason bil glavniot koj ja {irel helenisti~kata kultura i religiozna opredelba me|u Evreite (Vtora Mak, 4). Toj izgradil helenisti~ki hramovi, teatri i drugi poznati gradbi od ovaa kultura. Ve}e rekovme deka duri i gi teral Evreite da se oblekuvaat spored makedonskata moda, pri {to posebno mesto imala makedonskata {apka so {irok obod, kakva {to nosele Makedoncite u{te vo postarata istorija na anti~ka Makedonija. Onie Evrei, koi se sprotivstavuvale na helenizacijata bile `estoko izma~uvani i ubivani. Primeri za vakvi ma~ewa imame vo poznatite bibliski opisi na ubistvoto na sedumte bra}a i nivnata majka, koe se slu~ilo po naredba i pred o~ite li~no na makedonskiot kral Antioh IV. Ovde e i bibliskiot opis na ubistvoto na Evreinot Eleazar, kako i ubistvoto na dvete Evrejki, koi bile surovo ubieni od Makedoncite zatoa {to gi "obrezale" svoite bebiwa, spored evrejskiot zakon, {to bilo strogo zabraneto od strana na Antioh IV. (Prva Mak, 60-61 i Vtora Mak. 6 - 7).Prv poseriozen otpor protiv ovaa prisilna helenizacija pru`il Evreinot Matatija Makavej. Toj sobral pogolem broj Evrei okolu sebe i po~nal da gi podgotvuva za vostanie. Matatija otprvin bil ubeduvan od namesnicite na Antioh IV da se otka`e od otporot, no otkako gi odbil tie predlozi, Antioh IV ispratil vojska protiv nego. Vo prviot nalet na makedonskata vojska bile ubieni okolu iljada Evrei (Prva Mak II, 38). No, toa ne gi pokolebalo vostanicite i nivniot broj s# pove}e po~nal da se zgolemuva. Nedolgo potoa Matatija umrel, a po negovata smrt (167 godina pred Hrista), na ~elo na evrejskite vostanici zastanal negoviot tret sin Juda Makavej. Toj se poka`al kako mnogu uspe{en vojskovoditel i uspeal da & nanese nekolku seriozni porazi na daleku pobrojnata dr`avna vojska na makedonskiot kral Antioh IV. Pritoa Juda Makavej vojuval i so okolnite narodi, kako {to bile Arapite i Idomejcite, na koi podocna }e se zadr`ime (Vtora Mak, 2: 10-12). Sepak, vostanieto na Evreite zavr{ilo so uspeh. Antioh IV se razbolel i umrel, a negoviot sin Antioh V im ponudil mir na Evreite {to tie go prifatile. Antioh V im ja vratil verskata sloboda i go postavil nivniot voda~ Juda Makavej za namesnik na teritorijata od gradot Ptolemaida, s# do zemjata na Gerenijcite (del od Palestina).Juda Makavej zaginal vo edna bitka vo 161 godina pred Hrista. Nego go nasledil negoviot brat Jonatan Makavej, koj bil najmlad sin na Matatija. Flavij gi narekuva Selevkidite kako Makedonci! Ovde sakam da spomnam eden izvonredno zna~aen podatok. Imeno, evrejskiot istori~ar Josif Flavij koga pi{uva za vostanieto na Evreite protiv Selevkidite, sosema jasno pi{uva deka Evreite vsu{nost se borele za svoja sloboda protiv ropstvoto {to im bilo nametnato od Makedoncite! Koga pi{uva za smrtta na evrejskiot voda~ Juda Makavej, Flavij veli: "Juda... ostavi zad sebe golem ugled i spomen, borej}i se za slobodata na svojot narod i izbavuvaj}i go od ropstvoto pod Makedoncite. ( Antiquities... XII, 11,2).Vo vrska so uspesite na Juda Makavej protiv Makedoncite Selevkidi, Josif Flavij pi{uva: "Evrejskiot narod ja obnovi svojata sloboda otkako prethodno be{e pod ropstvo na Makedoncite... No, ne bea malku onie (Evrei, z.m.), koi poradi osnovnite potrebi i poradi toa {to ne mo`ea da se nosat so mizeruvaweto i so gladot {to im nadvisnaa nad glava, izbegaa od svojata zemja i pojdoa kaj Makedoncite. ( Antiquities... XIII, 1,1).Ovde terminot Makedonci povtorno se odnesuva na Selevkidite, koi i pokraj gubeweto na teritorijata na Judeja, i natamu ostanale da vladeat so golem del od Palestina i po{iroko. Deka Evreite se nao|ale pod "vlasta na Makedoncite" (mislej}i na Selevkidite), Flavij pi{uva i vo 19 kniga ( Antiquities.., 6,2), kako i vo dvaesettata kniga od Antiquities... (cit. delo).Flavij pi{uva i za zagri`enosta na makedonskiot vojskovoditel Bakid, {to ja iska`al koga razbral deka zaginatiot Juda Makavej e zamenet so negoviot brat Jonatan. I ovde Flavij, Selevkidite gi narekuva Makedonci. Ovde ~itame: "Koga Bakid go slu{na ova, se upla{i poradi toa {to Jonatan mo`e{e da mu napravi mnogu nepriliki na kralot na Makedoncite, isto kako {to prave{e i Juda pred nego..." ( Antiquities... XIII, 1,2).Flavij gi narekuva Selevkidite kako Makedonci i koga pi{uva za baraweto na Evreite {to go upatile do egipetskiot kral Ptolemej Filometor (isto taka Makedonec), vo koe tie go zamolile Ptolemej da im dozvoli da izgradat judejski hram vo Aleksandrija. Ova barawe go upatil sinot na visokiot evrejski sve{enik, po ime Onija koj prvo `iveel vo Palestina, a potoa se preselil vo Aleksandrija. Koga Onija videl deka negovata Judeja e ugnetuvana od Makedoncite go zamolil egipetskiot kral da im dozvoli na Evreite da izgradat evrejski hram vo Aleksandrija za da gi potsetuva na nivnata ugnetena tatkovina. Vo vrska so ova Flavij pi{uva: "Sinot na visokiot sve{tenik Onija, koj isto taka se vika{e Onija, kako {to ve}e rekovme, sega `ivee{e vo Aleksandrija, kaj kralot Ptolemej Filometor. Koga ovoj Onija vide deka Judeja e ugnetuvana od Makedoncite i od nivnite kralevi... re{i da upati molba do kralot Ptolemej i do negovata `ena Kleopatra da im dozvoli da izgradat hram vo Egipet, ist kako onoj vo Erusalim"( Antiquities... XIII, 3,1).Seto ova se izvonredno zna~ani podatoci posebno zatoa {to vo mnogu svetski enciklopedii i drugi dela (me|u koi delumno i vo ovde spomenuvanata Encarta) nepravedno pi{uva deka Selevkidite vo svojata dr`ava navodno ja {irele "gr~kata kultura i jazik"; deka gradele "gr~ki gradovi" i sli~no. No, od svedo{tvoto na Flavij gledame deka samite Evrei bile sosema svesni deka se nao|aat pod makedonsko (a ne pod gr~ko) ropstvo. Sekako deka tie ova go tvrdele poradi faktot {to samite Selevkidi bile svesni za svoeto makedonsko poteklo, iako golem del od niv nemale nitu stapnato vo Makedonija. Zna~ajno e i toa {to evrejskiot voda~ Juda Makavej zaginal vo sredinata na vtoriot vek pred Hrista. Ova zna~i deka duri i po pove}e od eden i pol vek od osvojuvaweto na Svetata zemja od strana na Aleksandar Makedonski, potomcite na Makedoncite koi bile naseleni vo Palestina, sebesi se deklarirale kako - Makedonci! (Prodol`uva) |
|