Verata na{a Risjanska

AKATIST NA PRESVETA BOGORODICA

Pi{uva: Axika @ivanka FILIPOVSKA

Ovie denovi vo Makedonskata pravoslavna crkva se odr`uva Akatist na Presveta Bogorodica i toj e radost za Hristovata crkva na neboto i na zemjata. Taa ni e dar od Sevi{niot i so nea svetot e bogat so najskapoto {to ~ove{tvoto mo`e da go ima, bogati sme so edna bo`ja blizina, za{to taa e na{a posrednica pred Boga.

So svoeto stapnuvawe (prisustvoto) na makedonskata zemja, bo`jata majka ja blagoslovi i taa postana sveta.

Od site devojki na svetot, niz site vekovi, Bog ja izbra Presveta Deva Marija da go rodi bo`jiot sin, no so nejzina soglasnost. Bidej}i, preku nea mu se poklonuvame na tvorecot, vo prviot del na Akatistot, vo ikosot, e nare~ena "Carski prestol... Yvezda {to go navestuva Sonceto.... utroba na Bo`estvenoto ovoplotuvawe". Pre~istata Deva Marija, znaej}i deka e nevina i ~ista, se za~udila od zborovite na arhangelot deka }e rodi bo`ji sin, se za~udila "za ra|awe od bessemeno za~nuvawe" - kako {to se pee vo kondakot. Presveta Deva sakala da go razbere i ona koe e za ~ove~kiot razum nedostapno i zatoa izvikala kon arhangelot: "Ka`i mi kako e mo`no da se rodi sin od ~ista utroba"? Vo ikosot se vospevaat ne`nite i premudri zborovi na arhangelot upateni kon nea: "Raduvaj se tajnica na neiska`livata svetlina... Ti si po~etok na Hristovite ~uda".

Taa oti{la kaj nejzinata rodnina Elisaveta kade {to ostanala okolu tri meseci. Preku eden od kondacite, stariot i ~ist Josif, preku arhangelot, doznal deka Pre~ista Deva "za~nala od svetiot duh". Angel Gospodov gi izvestil pastirite za Hristovoto ra|awe. Pastirite go nao|aat mladenecot vo Vitleem, povien, kako le`i vo jasli, i se vratile, slavej}i go Boga. Mudrecite od Istok, vodeni od bogoispratenata Yvezda, go videle mladenecot so Presveta Bogorodica, mu se poklonile i mu prinele darovi.

Vo vtoriot del na Akatistot, koj se sostoi od ~etiri dela, se vospevaat "Sv. ^etirieset Ma~enici vo Sevastija" - Mladenci, koi se proslavuvaat vo tekot na ovaa nedela. Toa se hrabrite rimski vojnici koi ne gi priznavale ve{ta~kite rimski idoli za bogovi, tuku veruvale vo vistinskiot Bog Isus Hristos. Bile vrzani i frleni od strana na ma~itelite, vo ladnoto zamrznato ezero. Samo eden od niv ne izdr`al i gi priznal idolite. No, stra`arot koj bil na bregot, go ispovedal Isus Hristos i zavr{il kako ma~enik, vleguvaj}i vo Ezeroto i se udostoil so ~etiriesettiot venec na slavata. Svetite ~etirieset Ma~enici vo Sevastija, postradale za verata vo Hrista, vo 320 godina i Bog gi oven~al so ve~ni venci na slavata.

Denovive i nivnite besmrtni du{i se ispolneti so vnatre{no bla`eno ~uvstvo, zaradi slaveweto na bo`jata majka, zatoa {to nebesnata i zemnata crkva se vo neprekinata vrska.