|
Istorijata ne e samo minato NEKOI BIBLISKI STAROZAVETNI KNIGI BILE NAPI[ANI KAKO ODRAZ KON MAKEDONSKATA NACIONALNA POLITIKA VO SVETATA ZEMJA! Pi{uva: Aleksandar DONSKI
S taroto me|usebno rivalstvo pome|u Makedoncite i Grcite go opi{uvaat site pozna~ajni anti~ki avtori. Me|utoa, za vreme na zaedni~kiot `ivot srede orientalcite, do{lo do odredeno popu{tawe na prethodnata me|usebna napnatost pome|u Makedoncite i Grcite. Ova plasti~no go spomenuva Vilken (str. 334), koga veli:"Niz site ovie vlijanija lokalnite razliki na naselenite lu|e s# pove}e slabeeja, a kontrastite me|u Makedoncite i Grcite, koi s# u{te bea silni pod Aleksandar i negovite najbliski sorabotnici, bea posmireni, iako verojatno nikoga{ ne is~eznaa, delumno poradi posebnata voena privilegija {to Makedoncite ja imaa s# do rimsko vreme". Zna~i gledame deka poradi toa {to sudbinata gi stavila da `iveat zaedno srede mnogu porazli~nite orientalci, Makedoncite i Grcite bile prinudeni da se dru`at zaedno {to dovelo do popu{tawe na me|usebnata napnatost. Sepak, Makedoncite vo dr`avata na Selevkidite i natamu se ~uvstvuvale superiorni (duri i nad svoite sosedi od starata tatkovina, Grcite), zatoa {to tokmu nivnite sonarodnici Makedonci vladeele so ovaa dr`ava. No, dolgovremenoto zaedni~ko `iveewe dovelo do pojava na poedine~ni slu~ai koga nekoi od Makedoncite ili Grcite prifa}ale delovi od kulturata na domorodcite, isto kako {to imalo pojava i na helenizacija na domorodcite. Sekako deka imalo i, ne taka ~esti, me{ani brakovi. Ottamu, vo Biblijata i vo vonbibliskite istoriski tekstovi od toa vreme (iako ne taka ~esto) se sre}avaat li~nosti, koi nosele imiwa od anti~komakedonskiot onomastikon, a bile pripadnici na judaizmot. Vo Egipet (kade vladeele Makedoncite Ptolemei) imalo pojava i na prifa}awe na jazikot koine od strana na nekoi Evrei, no tie i natamu glavno si ja zadr`uvale svojata veroispoved i kultura (obi~ai, onomastika i sl.). Sepak, pove}eto izvori ni zboruvaat deka Makedocnite glavno `iveele sosema jasno izdvoeni od orientalcite i deka taka bilo s# do prvite decenii po Hrista. Evreite se branat od Makedoncite Vpro~em, Vilken pi{uva deka samo gornata klasa od orientalcite go prifatila "gr~kiot jazik" ({to sekako deka se odnesuva na jazikot koine, za koj, rekovme deka vo sebe sodr`el i makedonski zborovi, kako {to se ve}e spomenatite imiwa na mesecite i sl.). Vilken potencira i deka tie go prifatile ovoj jazik samo kako vtor jazik (str. 336, cit. delo). Vo vrska so ova Vilken pi{uva: "Gorniot krug na orientalcite... naskoro go nau~uvaa gr~kiot jazik, kako dodatok na nivniot maj~in jazik, bez da se otka`at od svojot". No, od druga strana, Vilken e deciden koga tvrdi deka mnozinstvoto od domorodnoto naselenie vo dr`avata na Selevkidite uporno se sprotivstavuvalo na helenizacijata {to se obiduvale da im ja nametnat Makedoncite i Grcite. Na str. 335 (cit. delo) Vilken pi{uva: "Druga te{kotija be{e izvonrednata upornost so koja orientalcite glavno bea privrzani kon svoite li~ni standardi na civilizacijata; dali toa be{e cvrsto ili labilno, te{ko be{e da se veruva deka }e mo`at da `iveat zaedno... " Na str. 336, Vilken dava novi objasnuvawa, koga veli: "Nezavisno od religijata, helenizacijata na orientalcite vo gradovite, {to po pravilo bea formirani so povrzuvawe na orientalskite naselbi {to ve}e od porano postoeja, postepeno be{e ograni~uvana od orientalskoto naselenie {to `ivee{e edno do drugo so novodojdenoto". Na str 337 (cit. delo) Vilken e u{te podeciden, pa veli: "Evreite ostanaa Evrei, verni na svojot zakon i se konfrontiraa so paganite (Makedoncite i Grcite, z. m.)". Otporot na Evreite protiv helenizacijata, koja Makedoncite i Grcite se obiduvale da im ja nametnat vo dr`avata na Selevkidite, t.e. vo Svetata zemja e opi{an i vo Stariot Zavet. Ova ni otkriva u{te eden izvonredno zna~aen moment od makedonskata povrzanost so Biblijata, a toa e faktot deka zna~ajni delovi od Stariot zavet bile pi{uvani tokmu na teritoriite so koi vladeele Makedoncite. Taka, na primer, starozavetnata kniga Zaharija (9-14) prakti~no bila pi{uvana vo - Makedonija! Imeno, delot 9-14 od ovaa kniga se smeta deka bil napi{an vo vremeto koga so Palestina vladeel tokmu Aleksandar Makedonski, t.e. vo vremeto koga Svetata zemja prakti~no bila sostaven del od Makedonija! (Biblija, Zagreb, cit. delo, str 1280). I Knigata za prorokot Jona se smeta deka bila napi{ana vo ~etvrtiot ili vo tretiot vek pred Hrista, t.e. vo vremeto koga so Palestina vladeele Makedoncite (Biblija, cit. delo, str. 1230 i 1280). Ovaa kniga denes e edna od najpo~ituvanite knigi vo judaizmot. I Knigata za Tobija bila napi{ana vo ova vreme (~etvrti ili treti vek pred Hrista), t.e. i ovaa kniga bila napi{ana na teritorija so koja toga{ vladeele Makedoncite (Biblija, cit. delo, str. 1194). Starozavetnata kniga pod naslov "Daniel" isto taka bila napi{ana vo vremeto na vladeeweto na Makedoncite Selevkidi. Ovaa kniga bila sozdadena tokmu kako rezultat na otporot na mesnoto evrejsko naselenie protiv helenizacijata {to im bila nametnuvana od strana na Makedoncite Selevkidi, konkretno od strana na Makedonecot Antioh IV (175-164 pred Hrista), koj toga{ vladeel so Palestina. Vo komentarot za nastanokot na ovaa kniga, vo Biblijata (cit. delo, str 1224) povtorno e spomnat evrejskiot otpor protiv Makedoncite. Ovde ~itame:"Vo Daniel (11) detalno se opi{ani prilikite i vremeto na progonot na Evreite od strana na Antioh IV Epifan (175-164)... Nea ja napi{al nekoj pobo`en Evrein... Preku poznatite primeri od minatoto, toj sakal na svoite sonarodnici da im ja razbudi nade`ta za kone~na pobeda nad neprijatelite".I starozavetnata Kniga Sirahova bila napi{ana vo vremeto na vladeeweto na Selevkidite so Palestina. Se smeta deka ovaa kniga bila napi{ana okolu 190 godina pred Hrista, isto taka kako rezultat na otporot na Evreite protiv Makedoncite Selevkidi. Avtorot na ovaa kniga, po ime Sirah, gi povikuva Evreite da se setat na svojata tradicija i bogata kultura za da dadat otpor na novite struewa {to im bile nametnati odnadvor. Vo Biblijata (Zagreb, 1983, str. 1212), vo vrska so ovoj otpor, vo komentarot za nastanokot na Knigata Sirahova, jasno e opi{ana sostojbata okolu ova. Ovde ~itame: "Vo tie denovi maliot izraelski narod pre`ivuva te{ki denovi. Vo 197 godina (pred Hrista) Palestina preo|a vo racete na Selevkidite.... Vladetelite {iroko gi otvoraat vratite na primamlivata paganska kultura (helenisti~kata, z.m.). Nabrgu tie pravat obid i sosila da mu ja nametnat na narodot... Vo tie te{ki i napnati religiozni i kulturno-istoriski priliki, Sirah mu dava na svojot narod, a pred s# na mladite i na duhovnite voda~i, prakti~ni i moralni predupreduvawa, pouki i smernici, {to gi prezema od bogatoto minato i vera, od Biblijata i od tradicijata, uka`uvaj}i im deka so silata na verata i tradicijata mo`at da im se sprotivstavat na kobnite struewa odnadvor". Vo vremeto dodeka so Egipet vladeela poznatata makedonska kralica Kleopatra VII, vo Aleksandrija bila napi{ana i starozavetnata Kniga na mudrosta (Biblija, cit. delo, str. 1284).Od ova vreme se smeta deka poteknuva i starozavetnata kniga "Judita". Vo ovaa bibliska kniga e opi{ano herojstvoto na Evrejkata Judita vo borbata protiv Asircite. Ovde e spomnat i kralot Nabuhodonosor, potoa negoviot vrhoven vojskovoditel Holoferno, gradot Niniva i sli~no. Me|utoa, poradi vremenskoto nepoklopuvawe so istoriskite nastani i li~nosti, koi se spomnati vo ovaa kniga, pove}e istra`uva~i smetaat deka i ovaa kniga e posvetena na borbata na Evreite protiv makedonskoto ropstvo, posebno od vremeto na makedonskiot kral Antioh IV, koj rekovme deka ja zabranil evrejskata veroispoved. Vo enciklopedijata Enkarta (naslov Judith), poso~eni se pove}e fakti, koi zboruvaat vo prilog na vakvata pretpostavka. Kako zaklu~ok na ovie fakti, vo vrska so ova ~itame:"'Nabuhodonosor' mo`ebi go pretstavuva Antioh IV, dodeka 'Holoferno' mo`ebi e negoviot general Nikanor. 'Asircite' mo`ebi se Sirijcite na Selevkid, a 'Niniva' mo`ebi ja pretstavuva Antiohija, glavniot grad na Antioh".Makedonskata nacionalna politika vo Svetata zemja Koga zboruvame za odvoeniot `ivot pome|u masovno doselenite Makedonci od edna strana, i domorodnite orientalci od druga, treba da go spomneme i faktot deka ovaa politika ja poddr`uvale i samite vladeteli Selevkidi. Vilken pi{uva za makedonskata nacionalna politika {to ja vodele Selevkidite vo svojata dr`ava (vklu~uvaj}i ja i Svetata zemja Palestina). Dodeka Aleksandar Makedonski go pottiknuval me{aweto na narodite preku forsirawe na me{ani brakovi, negovite naslednici Ptolemei i Selevkidi, koi ostanale da vladeat so zemjite kade {to dominiralo nemakedonsko naselenie, decidno ja napu{tile taa praktika i, namesto toa, vo ovie zemji forsirale makedonska nacionalna politika. Vo vrska so ova, Vilken (str. 294) pi{uva: "Sekako, negovite (aleksandrovite, z.m.) naslednici vo poslednite generacii, so principite na nacionalnoto makedonsko vladeewe se borea da go spre~at spojuvaweto na Makedoncite i Grcite so orientalskite narodi". I ponatamu (str. 338): "Sobranieto na makedonskata vojska vo Vavilon ja odbi ovaa politika na me{awe, a negovite (Aleksandrovite, z.m.) naslednici vo Azija i vo Egipet, ne mislea da go obnovat toa, tuku ja prodol`ija nacionalnata makedonska politika". Zna~i neme{aweto na Makedoncite so domorodnoto naselenie vo Svetata zemja Palestina (so dol`nata po~it kon isklu~ocite), ne samo {to bilo odraz na objektivnite kulturni razliki pome|u niv i domorodcite, tuku toa bilo i oficijalna politika na Makedoncite koi vladeele so ovaa zemja. Od svoja strana i Josif Flavij pi{uva deka Evreite glavno se sprotivstavuvale na me{anite brakovi (iako spomenuva izvesen broj isklu~oci). Taka, na primer, toj pi{uva za bratot na ve}e spomenatiot visok sve{tenik Jadua (od vremeto na zazemaweto na Svetata zemja od strana na Aleksandar Makedonski), koj posakal da se o`eni za "tu|inka". Ovaa negova `elba nai{la na golem otpor kaj uglednite Evrei. Vo vrska so ova Flavij pi{uva: "Stare{inite na Erusalim bea mnogu voznemireni poradi toa {to bratot na visokiot sve{tenik Jadua (koj treba{e da mu bide partner vo visokoto sve{tenstvo) se o`eni za tu|inka...Tie mu naredija na Manaseh (bratot na Jadua, z.m.) ili da se razvede od svojata `ena, ili da ne smee ni da se pribli`i do oltarot. I visokiot sve{tenik li~no se pridru`i vo obvinuvawata protiv svojot brat, po {to go otstrani od oltarot" ( Antiquities... XI,8,2).Zna~i, me|u uglednite Evrei vladeelo misleweto deka e prekr{ok dokolku nekoj Evrein (judeec) se o`eni za tu|inka. Ova e u{te eden dokaz pove}e za vistinata deka barem vo prvite nekolku vekovi pred Hrista i vo prvite nekolku decenii po Hrista, Evreite glavno `iveele izdvoeni od Makedoncite. (Prodol`uva) |
|