300

Tolku izdanija pominaa od 24 juni 1994, od objavuvaweto na prviot broj na spisanieto, koe se gordee so toa {to e vesnik na vistinata, spisanieto koe stana glas na makedonskite patrioti, kade i da se nao|aat. Od Prilep do Nov Zeland, sekade vo svetot vesnikot im zboruva{e i im zboruva na srcata na generacii Makedonci, koi i pokraj s# {to se slu~uva, veruvaat vo istiot ideal na na{ite tatkovci, dedovci i pradedovci, veruvaat vo idealot nare~en Makedonija. Nie ne se otka`uvame od ovie ideali. Borbata koja do v~era se vode{e so pu{ki i pi{toli, denes se vodi so zborovi. Balkanskite vojni s# u{te traat, no denes, pove}e od koga bilo se vodat na poleto na propagandata. Potrebata za edno vakvo spisanie se pojavi koga stana jasno deka na{ata dr`ava mesto da go sledi primerot na silnite nacionalni dr`avi na Balkanot re{i da eksperimentira so gra|anskoto op{testvo i n# dovede vo situacija, svetskite nabquduva~i da se natprevaruvaat vo sportot nare~en “Koga }e se raspadne Makedonija”. Taa potreba postoi u{te pove}e i denes koga se ~ini deka i samiot na{ identitet e napadnat od razni strani. Vesnikot be{e i }e prodol`i da bide pretstavnik na na{ata nacionalna opcija. Se zalagal i }e se zalaga za Makedonija kako silna dr`ava na makedonskiot narod so polni prava na nacionalnostite, kako dr`ava, naslednik na site onie Makedonci, koi gi polo`ile `ivotite za nea. Ovaa e edinstvenata mo`na opcija so ogled deka sme na Balkanot. S# drugo e osudeno na propast. Ja koristam ovaa prilika da im se zablagodaram na osnova~ot na spisanieto g. \or|ija Xorx Atanasoski, na porane{niot glaven urednik g. Vele Aleksovski, kako i na site sorabotnici koi pridonele i pridonesuvaat, spisanieto da bide ona {to e denes. A Vam, dragi ~itateli, Vi vetuvame deka }e gi prodol`ime na{ite napori sekoga{ da Vi pretstavime kvalitetno spisanie i da ja opravdame Va{ata doverba.

Velat deka neprijatelot na mojot neprijatel mi e prijatel, pa taka izgleda deka sledej}i ja ovaa maksima se obnovuva stariot antimakedonski sojuz na Albancite i Bugarite. Se razbira tuka }e izigruvame advokat na |avolot i }e re{ime, za moment, da ne veruvame na izjavite na bugarskite vrvni politi~ari, deka Makedonci ne postojat, nitu koga bilo postoele, {to e i oficijalna dr`avna politika na Republika Bugarija i deka osvojuvaweto na Makedonija & bila cel vo poslednite 150 g. I da im veruvame na na{ite politi~ari deka Bugarija ni e najdobriot prijatel, iako ne n# priznava kako narod, a bogami ne ni go priznava ni na{iot makedonski jazik. Na krajot da veruvame i na albanskite politi~ari deka “Golema Albanija” bila srpska izmislica. Jasno e deka i na ednite i na drugite (ili barem na del od niv) sme im trn vo okoto t.e. pre~ka vo ostvaruvaweto na planovite za “Golemi” Albanii i Bugarii. Sekako deka edna jaka Makedonija ne im odi vo prilog na takvi idei. Naprotiv. Samo edna slaba dr`ava }e bide lesen plen za vakvi ambicii, a na{ata na s# li~i osven na jaka dr`ava. Ako zememe predvid deka si imame politi~ari vo na{ite strukturi na vlasta, od albanska i bugarska nacionalnost, koi barem teoretski bi bile za oslabnuvawe na Makedonija i nejzina podelba, toga{ navistina imame pri~ini za sekiracii. Vo toj kontekst go objavuvame “otvorenoto pismo” na bugaromanot od Toronto na str. 7. Imame mnogu pri~ini da veruvame deka toj samo glasno gi izrazuva namerite na bugarskata dr`ava sprema Makedonija. Toj barem e iskren i ne se krie. Na istata strana pro~itajte go i reagiraweto na organizatorite na protestot pred bugarskata ambasada po povod izjavata na Xaferi.

Eve, }e si ja zgre{am du{ata i }e go kritikuvam ona {to treba da mu e najsveto na sekoj patriot: na{ata vojska. Se re{iv na takov ~ekor, zatoa {to se ~ini deka me|u skoro site raboti, koi ne funkcioniraat vo dr`avava e i na{ata vojska. Ovie denovi mo`evme da gi vidime na{ite oficeri site na edno mesto kade {to nivniot minister im soop{tuva deka edno od najgolemite postignuvawa, na poleto na odbranata na Makedonija e obezbeduvaweto na osiguruvawe za site vojnici. Jas, a veruvam i vie, ste imale mo`nost da gi vidime kako izgledaat oficerite na NATO, site tenki, muskulesti, na ~ovek da mu e strav da gi gleda. Vaka sigurno izgledaa i oficerite na makedonskata falanga, koja go osvoi svetot i protiv koja nema{e odbrana. Na{ite dene{ni vojnici, od druga strana, ne izgledaat ni oddaleku kako na{ite komiti i partizani od koi bi trebalo da ja nasledime tradicijata na braniteli na svetata zemja nare~ena Makedonija. Za sre}a imame amerikanski voen tim, koj ni gi podgotvuva planovite za idnata ARM kako del na NATO. Kako i za drugite makedonski raboti, }e treba da po~ekame poubavi denovi. Eden den mo`ebi }e imame i spomenik na neznaeniot junak. ]e dojde vremeto…

Ako mislevte deka toa e naftata, zgre{ivte. Najskapocenata te~nost e ~istata voda za piewe i navodnuvawe. Lu|eto go tro{at ovoj vitalen izvor na `ivotot so alarmantna brzina i godi{no ve}e umiraat milioni zaradi nedostatok ili ne~ista voda. Neodamna vo Holandija se sretnaa ministrite od okolu 100 zemji vo svetot zaedno so nau~nici, eksperti za voda i obi~ni lu|e da go razgledaat ovoj problem. Okolu polovina od svetot nemaat kanalizacija, a okolu 1.3 milijarda lu|e nemaat ~ista voda za piewe. Vo sledniot broj }e se potrudime da objavime pove}e informacii za ovaa konferencija.