Denes, treba da se zamislime so osobena dlabo~ina na hristijanskiot praznik Denot na pravoslavieto, koj vo mislite n# vra}a pove}e od iljada godini nanazad i koj so vekovi go osvetluva `ivotot na milioni lu|e. Ovoj praznik, so pobedata na vistinskata spasonosna vera e otkrivawe na `ivotot kako ropstvo i kraj na toa ropstvo, otkrivawe na `ivotot kako sloboda i po~etok na taa sloboda. Toa e vsu{nost izleguvawe od robuvaweto na vremeto, zloto i smrtta, od robuvaweto na idolopoklonstvoto, od robuvaweto na ve{ta~kite i izmisleni bogovi, i upatuvawe kon pravoslavnata spasonosna vera, kon slobodata na `ivotot i qubovta, kon nade` vo Carstvoto nebesno, vo carstvoto na mirot i qubovta. Toa e praznik na radosta na ~ove~kata istorija, na nejzinoto dvi`ewe od `alost, kon neizmerna radost. Praznuvaweto na Pobeda na pravoslavieto se vr{i vo prvata nedela na veligdenskiot post. Vizantiskiot car Teofil (829 - 842 g.) bil golem ikonoborec. Toj go postavil za patrijarh eretikot ikonoborec Jovan Teofil (umrel na 28.2. 842 g.). Po negovata smrt se zacarila negovata sopruga, bla`enata Teodora so svojot sin Mihail III. Mudrata carica Teodora proizleguva od nabo`ni roditeli (tatko Marin i majka Teoktista), koi gi po~ituvale ikonite. Taa i kako sopruga na zlobniot ikonoborec Teofil, tajno go po~ituvala krstot i ikonite. Caricata Teodora i nejziniot sin vospostavile po~ituvawe na svetite ikoni. Za patrijarh bil izbran sveti Metodija, golemiot propovednik na pravoslavieto (843 - 847). Pod pretsedatelstvo na sv. Metodij i bla`enata carica Teodora, se odr`al Sobor na 11 mart 843 g., i toa vo prvata nedela na ~esniot post. Nabrgu ovoj svet Sobor bil potvrden na svetiot Sedmi Vselenski Nikejski Sobor i e vospostaveno po~ituvawe na svetite ikoni. Ottoga{ e proglaseno i sve~enoto praznuvawe na Pobedata na pravoslavieto. Po~ituva~ite na ikonite, koi bile vo zatvor, kako i progonetite lu|e od Soborot, dvorjanite i narodot, najsve~eno, vo Litija, slavej}i go Boga, gi vratile svetite ikoni vo crkvata "Sveta Sofija", kako i vo drugite crkvi.