Istorijata ne e samo minato

MAKEDONSKATA KULTURA SREDE EVREITE VO SVETATA ZEMJA!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedoncite Selevkidi na Evreite im nalo`ile niza segmenti od makedonskata kultura!
  • Dion i Pela - makedonski gradovi izgradeni vo Svetata zemja i naseleni so Makedonci!

Prodol`uvame so temata od minatite broevi. Pi{uvame za `ivotot vo Svetata zemja (Palestina) pod vlasta na Makedoncite. Vo svojata dr`ava Makedoncite Selevkidi po~nale da ja nalo`uvaat helenisti~kata kultura. Ovde sakam da potsetam deka terminot "helenisti~ka kultura" ozna~uva me{ana makedonsko-gr~ka kultura, koja bila rasprostranuvana od Makedoncite niz zemjite so koi vladeele. Makedoncite Selevkidi vo svojata dr`ava nalo`ile i nekolku ~isti makedonski kulturni segmenti. Taka, na primer, tie go nalo`ile makedonskiot kalendar, ja nalo`ile makedonskata toponimija, pa duri se obidele da nalo`at i nekoi elementi od makedonskata moda.

Za makedonskiot kalendar najnapred da ka`eme deka bil sosema razli~en od gr~kiot. Denes se znaat imiwata na anti~ko-makedonskite meseci i se znae deka site tie bile sosema razli~ni od soodvetnite gr~ki imiwa.Za nalo`uvaweto na Makedonskiot kalendar vo dr`avata na Selevkidite postojat nekolku bibliski i vonbibliski svedo{tva. ]e spomneme nekoi od niv.

Vo Vtorata knigata za Makaveite (11), spomnata e sodr`inata na pismoto {to go napi{al makedonskiot kral Antioh V, vo koe toj gi povikal na mir evrejskite buntovnici, koi bile predvodeni od semejstvoto Makavei. Vo pismoto kralot vetuva deka }e im ja vrati verskata sloboda na Evreite i gi povikuva buntovnicite da se vratat vo svoite domovi. Pismoto e adresirano na "15 ksantik" ({to pretstavuva anti~ko-makedonski naziv za mesecot mart, koj na gr~ki se vikal Elaphebolion). Vo pismoto Antioh V gi povikuva evrejskite buntovnici da go ostavat svoeto oru`je najdocna do "30 ksantik". Ovde ~itame:

"Menelaj mi soop{ti deka ste sakale da se vratite vo svoite domovi.Na site onie koi }e se vratat vo svoite domovi do triesetti ksantik }e im bide zagarantirano deka nema da bidat kazneti... Bidete zdravi. Godina sto ~etirieset i osma, 15 ksantik". (Ova se slu~ilo vo 163 ili 162 pred Hrista, z.m.).

Do evrejskite buntovnici pismo upatil i vojskovoditelot na Antioh V, Makedonecot po ime Lizija. Ova pismo e adresirano na "24 Dios" ({to pretstavuva anti~ko-makedonsko ime za mesecot oktomvri, koj na gr~ki se vikal Pyanopsion).

Interesno e {to toga{niot evrejski bunt protiv makedonskata vlast budno go sledele i Rimjanite. Otkako razbrale za mirovnata ponuda na kralot Antioh V, Rimjanite isto taka im upatile pismo na evrejskite buntovnici (koi rekovme deka bile predvodeni od semejstvoto Makavei), vo koe iska`ale poddr{ka na mirot pome|u niv i Antioh V. Interesno e toa {to i ova pismo, iako bilo napi{ano od Rimjanite, bilo adresirano so makedonskoto ime na mesecot "Dios"(Vtora kniga za Makaveite, 11). Poradi ova so sigurnost mo`e da se zaklu~i deka anti~kiot Makedonski kalendar bil oficijalen kalendar vo dr`avata na Selevkidite (vklu~uvaj}i ja i Svetata zemja) i deka tokmu poradi toa Rimjanite vaka go datirale svoeto oficijalno pismo.

Makedonskiot kalendar ostanal da se koristi vo Svetata zemja duri i vo vremeto na rimskata okupacija i toa ne samo od strana na Makedoncite i na Grcite (koi tamu ostanale da `iveat), tuku i od strana na samite Evrei. Dokaz za ova se tokmu delata na najpoznatiot evrejski istori~ar od toa vreme Josif Flavij, koj rekovme deka `iveel i rabotel tokmu vo vremeto na po~etocite na hristijanstvoto vo Svetata zemja.

Vo svoeto obemno delo "Jewish Antiquities", Flavij pove}epati se koristi so Makedonskiot kalendar.

Taka, na primer, pi{uvaj}i za vremeto koga vladeel persiskiot car Darie, Flavij go spomnal imeto na makedonskiot mesec Distrus (Antiquities... XI, 11,7). Ovde ~itame:

"Vo devettata godina od vladeeweto na Darie, vo dvaeset i tretiot den od dvanaesetiot mesec {to nie go vikame Adar, a Makedoncite go vikaat Distrus, sve{tenikot i ostanatite Izraelci prinesoa `rtvi vo ~est na obnovuvaweto na nivniot porane{en prosperitet..."

Flavij go spomenuva i makedonskoto ime na meseto Ksantik. Pi{uvaj}i za slaveweto na eden evrejski festival, Flavij pi{uva deka lu|eto go slavele ovoj festival,spored tradicijata na svojata zemja vo: "...prviot mesec, {to Makedoncite go vikaa, Ksantik, a nie go vikavme Nisan..." (Antiquities... XI, 11,8).

Koga pi{uva za istorijata na Evreite od vremeto na persiskiot car Kserks, Flavij povtorno go spomenuva makedonskoto ime na eden mesec. Pi{uvaj}i za doa|aweto na plemiwata na Benjamin i na Juda toj pi{uva deka tie do{le "... za samo tri dena na dvanaesetiot den od devetiot mesec, {to, spored Evreite se vika Tebet, a spored Makedoncite Apel".

I koga pi{uva za Povelbata preku koja periskiot car Artakserks im dal sloboda na Evreite, Flavij go spomenuva "...trinaesetiot den od dvanaesetiot mesec, {to Evreite go vikaat Adar, a spored Makedoncite se vika Distrus..." (Antiquities... XI,11,5).

Flavij spomenuva ime na makedonski mesec i koga pi{uva za upadot na makedonskot kral Antioh IV vo Erusalim. Flavij pi{uva:

"Po dve godini, vo sto ~etirieset i pettata godina, na dvaest i pettiot den od mesecot {to nie go vikame Haslev, a Makedoncite Apel, vo vremeto na sto pedeset i tretata olimpijada,kralot dojde vo Erusalim i prepravaj}i se deka saka mir, go osvoi gradot so izmama." (Antiquities... XII, 5,4).

Flavij go spomenuva i imeto na makedonskiot mesec Hekatombeon, koga pi{uva za pismoto od Antioh IV {to bilo upateno na negoviot vojskovoditel Nikanor vo koe go izvestil deka sidoncite ja prifatile helenisti~kata religiozna opredelba (Antiquities... XII, 5,5).

Flavij gi spomenuva imiwata na makedonskite meseci i na drugi mesta vo svoite dela.

Zna~i, gledame deka Josif Flavij, iako bil Evrein i iako `iveel so decenii po krajot na vladeeweto na Makedoncite so negovata zemja, sepak go koristel Makedonskiot kalendar vo svoite dela.

Makedonskata moda srede Evreite

Da ka`eme ne{to i za voveduvaweto na makedonskata moda vo Svetata zemja (i po{iroko). Vo vremeto na naj`estokata helenizacija vrz Evreite, koja bila sproveduvana od strana na Makedonecot Antioh IV, glaven sve{tenik koj ja sproveduval helenizacijata me|u Evreite bil heleniziraniot Evrein Jason (koj otprvin imal evrejsko ime Isus, no go smenil vo helensti~koto ime Jason). Vo Erusalim Jason izgradil helenisti~ki svetili{ta i drugi objekti povrzani so ovaa kultura. Vo Biblijata (cit. delo, str. 1197) ~itame i deka toj vovel moda me|u Evreite, na nosewe "{e{ir so {irok obod", {to nesomneno deka se odnesuva na makedonskata {apka kausija, koja bila tokmu {e{ir so {irok obod i koja masovno se nosela u{te so vekovi pred toa vo anti~ka Makedonija (spored brojni pretstavi na ovaa {apka u{te na najstarite primeri na anti~ko-makedonskata materijalnata kultura). Evreite ne gledale blagonaklono na seto ova (posebno ne na prisilnata helenizacija {to im bila nalo`ena), {to rezultiralo so nivno masovno vostanie protiv Makedoncite, na koe podocna }e se zadr`ime.

Svetata zemja od okolu 300 godina pred Hrista do okolu 100 godina po Hrista (Biblija, Zagreb, 1983). Na ovaa karta jasno se gledaat novoizgradenite gradovi vo Svetata zemja (koi gi nema na kartata na Svetata zemja od postarite vremiwa).Ovie gradovi vo najgolem broj bile izgradeni ili dograduvani od Makedoncite Selevkidi i makar i delumno bile naseleni so Makedonci. Poradi toa ovie gradovi nosat makedonski i helenisti~ki imiwa.

[to se odnesuva do toponimijata, Makedoncite Selevkidi stavale makedonski imiwa na gradovite {to gi osnovale vo svojata dr`ava (vklu~uvaj}i go i podra~jeto vo i okolu Svetata zemja). Site ovie gradovi rekovme deka prete`no bile naseleni so Makedonci i Grci i tie celosno bile izgradeni vo helenisti~kiot (me{an makedonsko-gr~ki) stil. Takov bil gradot Antiohija (za koj vo prodol`enie }e pi{uvame). Drug poznat takov grad bil pristani{teto Selevkija Pierija, koj bil izgraden vo 300 godina pred Hrista od strana na makedonskiot kral Selevk I. Ovoj grad go dobil svoeto ime, spored imeto na anti~ko-makedonskata oblast Pierija, od koja poteknuvale poznatite Muzi. Makedonski imiwa nosele i gradovite: Pela, Dion, Maked, Ptolemaida i drugi. Ovie gradovi bile izgradeni tokmu vo Svetata zemja Palestina, no i vo nejzinata neposredna blizina. Ovde se i gradovite so helenisti~ki imiwa, koi isto taka bile izgradeni od Makedoncite srede Svetata zemja. Nekoi od niv se: Apolonija, Filadelfija, Hipos, Ornitopol, Areopol, Skitopol i drugi. Makedonski imiwa nosele i brojni mikro-toponimi vo i okolu Svetata zemja. Nekoi od niv bile: dolinata na Antioh, planinata Aleksandrium, oblasta Pereja i drugi.

Duri imalo i celi oblasti vo Svetata zemja vo koi dominirale makedonskite gradovi. Takva bila oblasta Dekapolis ({to pretstavuva ~ist termin na jazikot koine, {to zna~i "Desetogradie"). Vo ovaa oblast se nao|ale gradovite: Pela, Dion, Skitopol, Hipos, Filadelfija, Enon, Gadara, Geras i drugi. Pove}eto imiwa na ovie bibliski gradovi (vklu~uvaj}i go i imeto na samata oblast Dekapolis) gledame deka se makedonski, t.e. helenisti~ki. Poradi toa, so sigurnost mo`eme da zaklu~ime deka se raboti za gradovi koi bile naseleni prete`no so makedonsko i so gr~ko naselenie, iako vo niv sigurno deka imalo i Evrei, isto kako {to imalo Makedonci i Grci, koi `iveele i vo prete`no evrejskite gradovi. Inaku, oblasta Dekapolis grani~i so poznatite bibliski oblasti Galileja i Samarija. Niz Dekapolis minuva rekata Jordan, a vo ovaa oblast vo golem del se nao|a i poznatoto biblisko Genezaretsko Ezero (Galilejsko More) po ~ija voda Isus odel i na ~ij breg gi sretnal svoite idni u~enici, apostolite Simon (Petar) i negoviot brat Andrej, koi tamu lovele riba. Zna~i, vo oblasta Dekapolis se slu~ile nekoi od klu~nite nastani vo Noviot Zavet, za koi vo prodol`enie podetalno }e progovorime.

Koristeweto na makedonskata toponimija vo Svetata zemja e zabele`ano duri i po vladeeweto na Selevkidite, t.e. vo prvite decenii od vldeeweto na Rimjanite. Vo ova vreme vo Svetata zemja bile izgradeni ili preimenuvani gradovi, koi dobile imiwa izvedeni od makedonskiot onomastikon. Nekoi od ovie gradovi bile:Arhelaida, Antipatrida, Cezareja Filipova (koja otprvin se vikala Panej, vo ~est na helenisti~kiot bog Pan) i drugi. Iako ovie gradovi bile podignati ili rekonstruirani vo rimsko vreme, postojat indicii deka toa go napravile potomcite na tamu doselenite Makedonci (za {to vo prodol`enie isto taka podetalno }e progovorime).

Deka vo Svetata zemja `iveele "stranci" (Makedonci i Grci) ve}e rekovme deka svedo~i i Josif Flavij. Taka, na primer, toj go spomenuva izve{tajot na voda~ot na evrejskite vostanici protiv makedonskata vlast Juda Makavej (sredina na vtori vek pred Hrista), vo koj Juda Makavej gi spomenuva "strancite od Galileja", koi se borele protiv evrejskite buntovnici. Flavij go spomenuva i "gradot naselen so stranci, {to se vika Male", koga pi{uva za bitkata pome|u evrejskite buntovnici i makedonskata vojska na Antioh IV (Antiquities... XII,8,1 i XII,8,3).

(Prodol`uva)