Istorijata ne e samo minato

SVETATA ZEMJA POD VLASTA NA MAKEDONCITE!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Makedonskite kralevi Selevkidi, koi vladeele so Svetata zemja (Palestina) tamu naselile ogromen broj Makedonci!
  • Germanskiot istori~ar Ulrih Vilken zapi{al deka srede Svetata zemja se pojavila "edna druga Makedonija!"
  • Duri i po dveste godini od smrtta na Aleksandar Makedonski, potomcite na tamudoselenite Makedonci - sebesi jasno se deklarirale kako - Makedonci!

Prodol`uvame so temata od minatite broevi. Za makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite i na Selevkidite imame i biblisko svedo{tvo. Vo starozavetnata Prva kniga na Makaveite (1-3), opi{ana e makedonskata okupacija na Svetata zemja od strana na Aleksandar Makedonski. Pritoa e spomnato deka negovite naslednici Makedonci prodol`ile da vladeat so Svetata zemja i po negovata smrt. Od ne sosema jasni pri~ini, Makedonija ovde e nare~ena so imeto Kitim (za {to vo prodol`enie }e pi{uvame podetalno), iako za Aleksandar Makedonski jasno pi{uva deka bil Makedonec. Ovde ~itame:

"Aleksandar Makedonecot, sinot Filipov, koj toga{ ve}e be{e gospodar na Grcija, se pojavi od zemjata Kitim i go pobedi Darie, kralot persiski i mediski, po {to zacaruva mesto nego. Povede mnogu vojni, zazede mnogu tvrdini i otepa kralevi na mnogu zemji. Dojde i do krajot na svetot i zapleni mnogu narodi... Kone~no, padna vo postela i sfati deka }e umre (Prva Mak. 6)... Taka, otkako caruva{e dvanaeset godini, Aleksandar umre. A, negovite dol`nosnici ja prezedoa vlasta, sekoj na svoeto podra~je. Site tie, po negovata smrt si stavija kruni, a po niv toa go storija i nivnite sinovi (Prva Mak. 8-9). Od niv dojde i gre{noto koleno na Antioh Epifan, sinot na kral Antioh, koj be{e zalo`en vo Rim" (Prva Mak. 10).

Zna~i, vo Prvata Kniga za Makaveite, sosema jasno e opi{ano makedonskoto poteklo na Selevkidite, konkretno na kralevite Antioh (III) i na negoviot sin Antioh (IV) Epifan, koj ovde e nare~en "gre{no koleno", zatoa {to (kako {to }e vidime vo prodol`enie) ja zabranil slobodata na veroispoved vo Svetata zemja i se obidel da nalo`i prisilna helenizacija na Evreite.

Kon seto ova }e spomneme u{te eden deciden dokaz deka Ptolemeite i Selevkidite (i site nivni krvni potomci) i navistina bile etni~ki Makedonci.

Imeno, poznato e deka vo vojskata na Aleksandar Makedonski, ne samo najvisokite, tuku i poniskite voeni zapovednici, otprvin bile stavani isklu~ivo od redovite na etni~kite Makedonci. Ova e nesomnen dokaz za etni~koto makedonsko poteklo na negoviot general Selevk I (koj i ja osnoval makedonskata dinastija Selevkidi, koja ostanala da vladee so Svetata zemja po smrtta na Aleksandar Makedonski), no i na site negovi naslednici i krvni potomci, koi vo prodol`enie }e gi spomnuvame pod imeto Selevkidi (me|u koi e i spomenatiot kral Antioh IV). Sekako deka ova se odnesuva i za dinastijata na Ptolemeite, ~ij osnova~ rekovme deka isto taka bil makedonski general.

Ptolemeite i Selevkidite vo Svetata zemja

Da ka`eme nekolku zborovi i za utvrduvaweto na makedonskata dinastija Selevkidi vo isto~noto Sredozemje. Po smrtta na Aleksandar Makedonski (323 godina pred Hrista), negovite naslednici se dogovorile za podelba na Imperijata. Negoviot general Makedonecot Selevk I (spored ovaa raspredelba), otprvin vladeel so Vavilon. Podocna, vo 312 godina pred Hrista, toj stanal kral na Sirija. Negova golema `elba i cel mu bila, preku teritorijalni osvojuvawa, poleka da se dobli`i i do rodnata Makedonija za da mo`e pak da ja stavi pod edna vlast teritorijata na celata Imperija od vremeto na Aleksandar Makedonski. Vo vrska so ova, vo negovata biografija (Encarta, cit. delo) ~itame:

"Za vreme na svoeto vladeewe toj (Selevk I, z.m.) se proglasil i za kral na Makedonija, no nenadejno bil ubien od atentat".

Negovite naslednici (etni~ki Makedonci) prodol`ile da vladeat so isto~noto Sredozemje u{te nad dveste godini, s# dodeka nivnata dr`ava ne bila pot~ineta od Rimjanite vo 63 godina pred Hrista. Ova zna~i deka Makedoncite preku dva i pol veka (delumno ili celosno) vladeele tokmu so Svetata zemja (Palestina), kade, nedolgo po nivnoto nezavisno vladeewe, se rodil Isus Hristos. Konkretno, od raspadot na Aleksandrovata Imperija, pa s# do 197 godina pred Hrista so Palestina vladeele Makedoncite Ptolemei, a od 197, pa s# do 63 godina pred Hrista (delumno ili celosno) so ovaa zemja vladeele Makedoncite Selevkidi. Ovde treba da go spomneme i postoeweto na nezavisnata evrejska dr`ava, koja bila vospostavena vo del od Palestina od strana na evrejskoto semejstvo Makavei, koi prethodno krenale vostanie protiv Makedoncite Selevkidi (na {to vo prodol`enie podetalno }e se zadr`ime). Ova vostanie zavr{ilo so formirawe na avtonomna evrejska dr`ava vo del od Palestina, koja egzistirala vo periodot od 139/138 do 63 godina pred Hrista. Vo 63 godina pred Hrista, Rimjanite ja pot~inile i ovaa dr`ava.

Zna~i, iako bile sostaveni od etni~ki Makedonci, dinastiite na Ptolemeite i na Selevkidite ~estopati `estoko vojuvale pome|u sebe, prezemaj}i si teritorii od dr`avite so koi vladeele. Takov bil i slu~ajot so Svetata zemja (Palestina), koja prvo bila pod vlasta na Ptolemeite, a potoa (celosno ili delumno) i pod vlasta na Selevkidite.

Sega predlagam da ka`eme nekolku zborovi za na~inot na ureduvaweto na dr`avata vo isto~noto Sredozemje so koja vladeele Makedoncite Selevkidi, t.e. da se obideme barem pribli`no da go rekonstruirame `ivotot vo Svetata zemja od vremeto koga so nea vladeela ovaa makedonska dinastija. Germanskiot istori~ar Vilken ima izvr{eno dlaboki prou~uvawa na `ivotot vo Palestina (i po{iroko, na prostorot so koj vladeele Selevkidite) od toa vreme. Vo prodol`enie }e se poslu`ime so citati od negoviot gorespomenat trud, a }e se poslu`ime i so citati od samata Biblija i od delata na Flavij, kade {to detalno se opi{ani istoriskite nastani od ovoj period. Pritoa, od aspekt na na{iot interes, vo vrska so etnokulturnite sostojbi vo dr`avata na Selevkidite (konkretno vo Svetata zemja so koja tie vladeele), }e potencirame nekolku klu~ni momenti.

Makedoncite - `iteli na Svetata zemja

Najnapred da potsetime deka dr`avata na Selevkidite bila etni~ki heterogena dr`ava. Vo nea `iveele pripadnici na pove}e narodi. [to se odnesuva do etni~kiot sostav na oblasta Palestina od tie vremiwa, Vilken kako najdominantni `iteli gi spomenuva Evreite, Makedoncite, Grcite, Sirijcite i pomal broj pripadnici na drugi narodi. Da napravime kratok pregled na naseluvaweto na sekoj od ovie osnovni etnikumi, koi ja naseluvale Palestina vo toa vreme, zatoa {to ovoj etni~ki sostav na Svetata zemja re~isi celosno se zadr`al i vo vremeto na dejstvuvaweto na Isus Hristos.

Za Evreite se znae deka `iveele vo ovaa oblast daleku pred vremeto na Selevkidite. Ponatamu, ovde se Sirijcite. Koi bile toga{nite Sirijci? Siriski narod vo etni~ka smisla na zborot vo toa vreme ne postoel. Pod terminot Sirijci od toa vreme mo`at samo da se smetaat potomcite na postarite semitski narodi, koi `iveele na prostorot na toga{nata oblast Sirija (dene{nite: Sirija, Jordan i Izrael), od koi najdominantni bile: Fenikijcite, Kananitite i Aramejcite (Encarta, cit. delo. naslov Syria). Na ovie prostori porano `iveele i drugi narodi (kako {to bile, na primer, Filistejcite, po ~ie ime Palestina go dobila svoeto ime), no vo Isusovo vreme nivnite potomci, ili ve}e bile pretopeni vo podominantnite narodi, ili bile nezna~itelno malubrojni.

[to se odnesuva do prisustvoto na Makedoncite i Grcite na ovie prostori (Svetata zemja i po{iroko), tie tamu po~nale da se naseluvaat u{te vedna{ po osvojuvaweto na ovie teritorii od strana na Aleksandar Makedonski. Vo dr`avata na Ptolemeite (Egipet), rekovme deka bile naseleni blizu eden milion Makedonci i Grci, dodeka za naseluvaweto na Makedoncite vo dr`avata na Selevkidite nema konkretni brojki. Sepak, se znae deka i ovde se rabotelo za pomasovno naseluvawe.

Ulrih Vilken (cit. delo, str. 299), vo vrska so ova, pi{uva:

"Od po~etokot, Selevkidite i Ptolemeite imaa za cel da privle~at kolku {to e mo`no pove}e makedonsko i gr~ko naselenie vo svoeto kralstvo. Samo na ovoj na~in tie mo`ea da se zdobijat so ramnote`a srede orientalskite masi... Selevk I i negoviot sin Antioh I se me|u najgolemite kolonizatori vo svetskata istorija. Ne samo vo Mala Azija... tuku i vo cela Sirija, tie sprovedoa obemna programa za izgradba na gradovi, pa kako rezultat na toa, edna 'druga Makedonija' se izdigna vo ovie delovi". (Podvlekuvaweto e moe, z.m.).

I ponatamu (str 327):

"Selevkidite... i od politi~ki i od ekonomski aspekt imaa najgolem interes da privle~at {to e mo`no pove}e Grci i Makedonci vo svoeto kralstvo..."

Vilken (str. 334) pi{uva i deka Selevkidite izgradile celi gradovi naseleni so Makedonci i Grci, pri {to zaklu~uva deka tie izvr{ile "ogromna kolonizacija" na isto~noto Sredozemje (sekako, vklu~uvaj}i ja ovde i Svetata zemja - Palestina).

Makedonci imalo naseleno duri i vo srceto na Svetata zemja - Erusalim! Za ova svedo~i evrejskiot istori~ar Josif Flavij, koj pi{uva za postavuvaweto na makedonskiot garnizon vo Erusalim od strana na makedonskiot kral Antioh IV. Imeno, ovoj kral (za razlika od svoite prethodnici) surovo vladeel nad Evreite pri {to zapalil del od Erusalim. Za ova Josif Flavij pi{uva:

"Toj gi izgore najubavite zgradi i otkako gi sru{i gradskite yidini, izgradi citadela vo dolniot del na gradot... kade postavi garnizon so Makedonci" (Antiquities... XII, 5,4).

Od ovoj citat }e go izdvoime kako izvonredno zna~aen podatokot {to Josif Flavij za vojskata na Antioh IV tvrdi deka bila sostavena od Makedonci! Ova pretstavuva golem dokaz deka Selevkidite bile sosema svesni za svoeto makedonsko poteklo, i toa dolgo vreme po osvojuvaweto na Svetata zemja od strana na Aleksandar Makedonski. Makedonecot Antioh IV vladeel re~isi okolu dveste godini po potpa|aweto na Palestina pod makedonska vlast. Toj bil roden vo Azija i nemal re~isi nikakvi kontakti so Makedonija. Taka bilo i so negovite vojnici - glavno potomci na tamu naselenite Makedonci. Nitu tie nemale nikakov kontakt so tatkovinata na nivnite predci. Pa sepak, site tie sosema jasno sebesi se deklarirale kako Makedonci, {to i go nateralo evrejskiot istori~ar Josif Flavij taka da gi pretstavuva vo svoite dela.

(Prodol`uva)