|
VERATA NA[A RISJANSKA
SVETITE HRISTOVI APOSTOLI
Axika @ivanka Filipovska
S o qubov kon
Makedonskata pravoslavna crkva i kon s# {to e narodno, makedonsko i
sveto, da gi proslavime slavnite Hristovi u~enici, koi so neizmerna qubov
i cvrsta vera vo Boga, so golemite duhovni i telesni darovi koi Bog im gi
daruval, stanale sinovi na svetlosta i ostavile poraka pred svetot deka
qubovta e patot {to vodi kon spasenie. Podatoci za `ivotot i delata na
svetite sedumdeset apostoli, mo`eme da dobieme od Svetoto pismo,
predanijata na svetite oci, od pisatelite i verodostojnite drevni crkveni
istori~ari. Vo Biblijata, vo taa Sveta kniga, koja e izvor na istorijata,
se gleda deka Gospod Isus Hristos, osven Dvanaesette golemi apostoli,
izbral i Sedumdeset pomali apostoli, koi gi ispratil da go propovedaat
Evangelieto po razni strani na svetot. Svetite apostoli Arhip, Filimon i
Apfija, se proslavuvaat na den 3.3./19.2 po star kalendar. Sv. apostol
Arhip e eden od Sedumdesette apostoli. Bil episkop vo Frigiski grad. Sveti
ap. Pavle go spomnuva vo svoeto poslanie do Kolosjanite: "Ka`ete mu
na Arhip: Gledaj ja slu`bata, {to si ja primil vo Gospoda, da ja
izvr{uva{! Svoera~en pozdrav od mene, Pavle. Pomnete gi okovite
moi...". Vo poslanieto na sv.ap.Pavle do Filimona se spomnuvaat
imiwata na Svetitelite koi denovive gi proslavuvame. Golemiot Hristov
apostol pi{uva: "Pavle, zatvorenik na Isus Hristos, i bratot Timotej,
do vozqubeniot Filimon, na{iot sotrudnik, i do Apfija, vozqubenata sestra,
i do Arhip na{iot drugar vo vojuvaweto... Te molam za moeto ~edo Onisim,
{to go rodiv vo okovite svoi: ... Ti primi go kako moe srce... za{to,
mo`ebi, toj poradi toa se odvoi od tebe za malku vreme, za da go primi{
zasekoga{, ne ve}e kako rob, a pove}e od rob, kako vozquben brat...".
Ova poslanie se smeta za "edno od najtrogatelnite sostavi... koi
postojat vo Svetoto pismo" (monah Tadij, 84). Sveti Filimon e eden od
Sedumdesette apstoli. Toj bil rakopolo`en za episkop od strana na
Apostolite i vr{el apostolska propoved. Sveti Jovan Zlatoust pi{uva deka
sv. Apfija bila Filimonova sopruga. Taa im pomagala na Hristovite u~enici
koi go propovedale Hristovoto evangelie, kako i na siromasite i bolnite.
Vr{ela dobrodetelni dela i Bog ja primil vo svoeto carstvo, zo{to za nego
"Ne e merilo za ~ovekot ni krunata, ni prosja~kata torba, tuku
verbata - verata i dobrodetelot" (m.Tadij, 84). Ku}ata na Filimon
bila kako doma{na crkva vo koja se vr{ele bogoslu`bi. No, neznabo{cite
doznale za toa, vlegle vo domot na Filimon, gi fatile site hristijani,
me|u niv i sv. ap. Arhip, Filimon i Apfija, neznabo{cite gi zakopale vo
zemja na ovie Bo`ji ugodnici, pa potoa gi tepale so kamewa. Pri takvite
ma~ewa, Filimon i Apfija go ispu{tile svojot duh. Arhip go izvadile od
zemjata i decata go obodele so no`evi. Taka zavr{ile ovie Sveti bo`ji
lu|e, zaradi zlobata i omrazata na neznabo{cite kon Hrista. Sv. apostol
Onisim se proslavuva na 28.2/15.2. Toj e eden od Sedumdesette apostoli.
sveti Onisim bil rob vo gradot Kolos vo Frigija, kaj bogatiot ~ovek
Filimon.
No, robot mu zgre{il na gospodarot i bil prinuden da izbega vo Rim.
Tamu se zapoznal so sv.ap.Pavle, ja slu{nal od nego propovedta za
Hristovata nauka i se krstil. Podocna, Onisim bil izbran za episkop, no
bil faten od neznabo{cite i zatvoren vo Rim, kade {to bezzakoniot sudija
Tertul go osudil na smrt, da bide pose~en so me~. Go napu{til svojot zemen
`ivot vo 109-ta godina, poradi toa {to ne veruval i ne im se poklonuval na
izmislenite dr`avni bogovi, tuku veruval vo vistinskiot Gospod, vo
sozdatelot na svetot. Sveti ap. Onisim, go zapo~nal svojot `ivot kako rob
(za kogo sv. ap. Pavle se zazel da bide osloboden od robuvaweto), a go
zavr{il kako Hristov ma~enik, oven~an so besmrten venec na slavata. Gospod
Isus Hristos odnapred im zboruval na svoite u~enici: "Ako svetot ve
mrazi, znajte deka mene svetot u{te pred vas me zamrazi... Ako mene me
gonea, i vas }e ve gonat... za mene... vie }e svedo~ite, bidej}i od
po~etokot ste so mene... Vo svetot }e imate maki; samo ne bojte se, za{to
jas go pobediv svetot" (Sv.ev. po Jovana). Im zboruval deka }e gi
isteruvaat od sinagogite i }e gi ubivaat, za{to }e mislat "deka na
Boga mu prinesuvaat slu`ba. I toa }e go pravat, oti ne go poznaa Otecot,
nitu mene" (Sv. ev. po Jovana).
|