VERATA NA[A RISJANSKA

SVETITE HRISTOVI APOSTOLI

Axika @ivanka Filipovska

So qubov kon Makedonskata pravoslavna crkva i kon s# {to e narodno, makedonsko i sveto, da gi proslavime slavnite Hristovi u~enici, koi so neizmerna qubov i cvrsta vera vo Boga, so golemite duhovni i telesni darovi koi Bog im gi daruval, stanale sinovi na svetlosta i ostavile poraka pred svetot deka qubovta e patot {to vodi kon spasenie. Podatoci za `ivotot i delata na svetite sedumdeset apostoli, mo`eme da dobieme od Svetoto pismo, predanijata na svetite oci, od pisatelite i verodostojnite drevni crkveni istori~ari. Vo Biblijata, vo taa Sveta kniga, koja e izvor na istorijata, se gleda deka Gospod Isus Hristos, osven Dvanaesette golemi apostoli, izbral i Sedumdeset pomali apostoli, koi gi ispratil da go propovedaat Evangelieto po razni strani na svetot. Svetite apostoli Arhip, Filimon i Apfija, se proslavuvaat na den 3.3./19.2 po star kalendar. Sv. apostol Arhip e eden od Sedumdesette apostoli. Bil episkop vo Frigiski grad. Sveti ap. Pavle go spomnuva vo svoeto poslanie do Kolosjanite: "Ka`ete mu na Arhip: Gledaj ja slu`bata, {to si ja primil vo Gospoda, da ja izvr{uva{! Svoera~en pozdrav od mene, Pavle. Pomnete gi okovite moi...". Vo poslanieto na sv.ap.Pavle do Filimona se spomnuvaat imiwata na Svetitelite koi denovive gi proslavuvame. Golemiot Hristov apostol pi{uva: "Pavle, zatvorenik na Isus Hristos, i bratot Timotej, do vozqubeniot Filimon, na{iot sotrudnik, i do Apfija, vozqubenata sestra, i do Arhip na{iot drugar vo vojuvaweto... Te molam za moeto ~edo Onisim, {to go rodiv vo okovite svoi: ... Ti primi go kako moe srce... za{to, mo`ebi, toj poradi toa se odvoi od tebe za malku vreme, za da go primi{ zasekoga{, ne ve}e kako rob, a pove}e od rob, kako vozquben brat...". Ova poslanie se smeta za "edno od najtrogatelnite sostavi... koi postojat vo Svetoto pismo" (monah Tadij, 84). Sveti Filimon e eden od Sedumdesette apstoli. Toj bil rakopolo`en za episkop od strana na Apostolite i vr{el apostolska propoved. Sveti Jovan Zlatoust pi{uva deka sv. Apfija bila Filimonova sopruga. Taa im pomagala na Hristovite u~enici koi go propovedale Hristovoto evangelie, kako i na siromasite i bolnite. Vr{ela dobrodetelni dela i Bog ja primil vo svoeto carstvo, zo{to za nego "Ne e merilo za ~ovekot ni krunata, ni prosja~kata torba, tuku verbata - verata i dobrodetelot" (m.Tadij, 84). Ku}ata na Filimon bila kako doma{na crkva vo koja se vr{ele bogoslu`bi. No, neznabo{cite doznale za toa, vlegle vo domot na Filimon, gi fatile site hristijani, me|u niv i sv. ap. Arhip, Filimon i Apfija, neznabo{cite gi zakopale vo zemja na ovie Bo`ji ugodnici, pa potoa gi tepale so kamewa. Pri takvite ma~ewa, Filimon i Apfija go ispu{tile svojot duh. Arhip go izvadile od zemjata i decata go obodele so no`evi. Taka zavr{ile ovie Sveti bo`ji lu|e, zaradi zlobata i omrazata na neznabo{cite kon Hrista. Sv. apostol Onisim se proslavuva na 28.2/15.2. Toj e eden od Sedumdesette apostoli. sveti Onisim bil rob vo gradot Kolos vo Frigija, kaj bogatiot ~ovek Filimon.

No, robot mu zgre{il na gospodarot i bil prinuden da izbega vo Rim. Tamu se zapoznal so sv.ap.Pavle, ja slu{nal od nego propovedta za Hristovata nauka i se krstil. Podocna, Onisim bil izbran za episkop, no bil faten od neznabo{cite i zatvoren vo Rim, kade {to bezzakoniot sudija Tertul go osudil na smrt, da bide pose~en so me~. Go napu{til svojot zemen `ivot vo 109-ta godina, poradi toa {to ne veruval i ne im se poklonuval na izmislenite dr`avni bogovi, tuku veruval vo vistinskiot Gospod, vo sozdatelot na svetot. Sveti ap. Onisim, go zapo~nal svojot `ivot kako rob (za kogo sv. ap. Pavle se zazel da bide osloboden od robuvaweto), a go zavr{il kako Hristov ma~enik, oven~an so besmrten venec na slavata. Gospod Isus Hristos odnapred im zboruval na svoite u~enici: "Ako svetot ve mrazi, znajte deka mene svetot u{te pred vas me zamrazi... Ako mene me gonea, i vas }e ve gonat... za mene... vie }e svedo~ite, bidej}i od po~etokot ste so mene... Vo svetot }e imate maki; samo ne bojte se, za{to jas go pobediv svetot" (Sv.ev. po Jovana). Im zboruval deka }e gi isteruvaat od sinagogite i }e gi ubivaat, za{to }e mislat "deka na Boga mu prinesuvaat slu`ba. I toa }e go pravat, oti ne go poznaa Otecot, nitu mene" (Sv. ev. po Jovana).