Istorijata ne e samo minato

STARIOT ZAVET ZA PRVPAT STANAL DOSTAPEN DO PO[IROKATA SVETSKA JAVNOST BLAGODARENIE NA EDEN MAKEDONEC!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • I po smrtta na Aleksandar Makedonski, Makedoncite ostanale da vladeat so delovi od negovata Imperija!
  • Stariot zavet za prvpat bil preveden na jazikot koine blagodarenie na makedonskiot faraon na Egipet Ptolemej Filaret. Toa e poznatiot bibliski prevod "Septuginta"

Prodol`uvame so temata od minatite broevi. Po smrtta na Aleksandar Makedonski poznato e deka ogromnata Makedonska Imperija brgu se raspadnala na nekolku dr`avi. No, Makedoncite i natamu ostanale da vladeat so nekoi od niv. Taka, na primer, Makedoncite ostanale da vladeat so Egipet. Ve}e rekovme deka Egipet se oddelil kako samostojna dr`ava, na ~ie ~elo zastanal Aleksandroviot general, Makedonecot Ptolemej Lagov. Toj ja osnoval makedonskata dinastija Ptolemei, ~ii pripadnici ostanale da vladeat so Egipet u{te re~isi trista godini po smrtta na Aleksandar Makedonski.

Vo vrska so makedonskoto etni~ko poteklo na Ptolemeite, vo svetski poznatata amerikanska CD enciklopedijata Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Ptolemaic Dynasty) ~itame:

"Dinastijata na Ptolemeite pretstavuva makedonsko semejstvo koe vladeelo so Egipet za vreme na helenisti~kiot period, od smrtta na Aleksandar Veliki vo 323 godina pred Hrista, pa s# do vremeto koga Egipet stanal rimska provincija vo 30 godina pred Hrista. Vo razli~ni vremenski periodi Ptolemeite ja dr`ele pod svojat vlast i Kirenajka (koja se nao|a vo severna Libija), Palestina i Kipar. Dinastijata bila osnovana od Aleksandroviot general Ptolemej. Toj bil postaven za guverner na Egipet od samiot Aleksandar, a vo 305 godina pred Hrista se proglasil sebesi za nezavisen vladetel, pod imeto Ptolemej I Soter. Kralstvoto do`ivealo golem napredok, kako pod negova vlast, taka i pod vlasta na negovite naslednici: Ptolemej II Filadelf i Ptolemej III Everget, koi postojano imale sporovi so pripadnicite na u{te edna makedonska dinastija - dinastijata na Selevkidite vo Sirija, okolu prevlasta na isto~niot Mediteran... Iako ne bile so egipetsko poteklo, Ptolemeite se pridr`uvale kon pove}e egipetski tradicionalni obi~ai. Isto kako {to pravel i Aleksandar, taka i tie se pretstavuvale sebesi na javnite spomenici vo egipetski stil i obleki... Sepak, vo nivnata vojska dominirale gr~kite i makedonskite dol`nosnici... Poslednata i sigurno najslavna vladetelka od Ptolemeite bila Kleopatra, koja nezavisno vladeela, prvo preku poddr{kata od Julie Cezar, a podocna i od Marko Antonie...

Za makedonskoto poteklo na Ptolemeite pi{uva i evrejskiot anti~ki istori~ar Josif Flavij. Toj kralevite od dinastijata na Ptolemeite sosema jasno gi narekuva "Makedonci" (Against Apion...II, 5).

Egipet pod vlasta na Makedoncite

Ptolemeite Makedonci koi vladeele so Egipet dlaboko ja po~ituvale egipetskata kultura, iako mnozina od niv nikoga{ ne se pogri`ile nitu da go nau~at egipetskiot jazik. Poznato e deka tie vo svojata nova tatkovina zadr`ale mnogu od makedonskoto kulturno nasledstvo (obi~ai, onomastika, toponimija i sl.). Taka, na primer, bila zadr`ana praktikata kralevite da nosat bela lenta okolu glavata (isto kako {to pravele i anti~komakedonskite vladeteli); ponatamu, izvesen broj novoizgradeni naselbi dobile makedonski imiwa i sl. Se znae i deka Makedoncite Ptolemei, koi vladeele so Egipet, otprvin ne im dozvoluvale na domorodnite Egipjani nitu vo vojskata da slu`at, a kamo li da postavat nekogo od niv za lokalen guverner. Sepak, makedonskata dinastija na Egipet mu donela golem ekonomski procut, poradi {to i ostanala tolku dolgo da vladee so ovaa zemja. Interesen e obidot na Makedoncite Ptolemei za menuvawe na etni~kiot sostav na Egipet. Za taa cel od Makedonija i od teritoriite na dene{na Grcija vo Egipet bile doseleni okolu eden milion Makedonci i Grci so cel da go izmenat etni~kiot sostav na Egipet. Sepak, ovaa brojka bila premala vo odnos na sedumte milioni Egipjani (podetalno za seto ova kaj: Ulrih Vilken: Aleksandar Makedonski; 1931 god., vo prevod na makedonski, Skopje, 1988 g., str. 332 i 334).

Ptolomej I (Ptolomej Lagov)

Ovde mo`ebi za prv pat vo makedonskata javnost objavuvame ilustracii so avtenti~nite likovi na Makedoncite Ptolemej Lagov i na Ptolemej Filaret. Od likovite na ovie makedonski faraoni jasno se gledaat nivnite antropolo{ki crti na lu|e od belata rasa, t.e. Makedonci. Na glavite na obajcata jasno se zabele`uva belata lenta - tradicionalniot znak na anti~komakedonskite kralevi.

Rekovme deka najpoznata vladetelka na Egipet od makedonskata dinastija Ptolemei bila dale~nata pravnuka na Aleksandroviot general Ptolemej Lagov, poznatata egipetska kralica Kleopatra VII (69-30 pred Hrista). Ne postoi seriozna svetska istoriska enciklopedija ili kniga, vo koja ne e potencirano makedonskoto etni~ko poteklo na ovaa slavna egipetska kralica.

Ptolomej II 

Vo CD enciklopedijata Chronicle Encyclopedia of History, (USA,1997), vo poglavieto za Kleopatra VII (Chronology) ~itame:

"Vo 69 godina se rodila tretata }erka na eden od makedonskite faraoni na Egipet, Ptolemej XI."

Nekoi istra`uva~i na istorijata na anti~kite Makedonci, kako {to e na primer spomenatiot germanski istori~ar Ulrih Vilken, smetaat deka krajna cel na Kleopatra VII i na nejziniot soprug Rimjaninot Marko Antonie, vsu{nost bila obnovuvawe na Makedonskata Imperija od vremeto na Aleksandar Makedonski. I ne slu~ajno Kleopatra eden od svoite sinovi go krstila tokmu - Aleksandar (Vilken, cit. delo, str. 309).

Kako eden od najzna~ajnite kulturni segmenti {to Makedoncite Ptolemei & gi ostavile na svetskata civilizacija pretstavuva prevodot na Stariot zavet od evrejski na "gr~ki jazik". Ovoj prevod na Stariot zavet bil napraven vo III vek pred Hrista i preku nego prakti~no Stariot zavet, za prvpat, bil po{iroko promoviran pred svetot. Ovoj prevod bil izvr{en blagodarenie na zalagaweto na Makedonecot Ptolemej Filaret (285-246 g. pred Hrista). Kako toga{en car na Egipet, Ptolemej Filaret anga`iral 72 preveduva~i od evrejsko poteklo, koi go zboruvale "gr~kiot jazik" za da go prevedat Stariot zavet. Ovoj prevod denes e poznat pod imeto "Septuginta" i se smeta za najzna~ajniot prevod na Stariot zavet (Biblija, Zagreb, 1983, str. 1170).

Za jazikot koine

Ovde malku }e se oddale~ime od temava za da objasnam zo{to terminot "gr~ki jazik", na koj bil preveden Stariot zavet vo vek pred Hrista, go staviv vo navodnici. Imeno, toj voop{to ne bil, taka da ka`eme, "~ist" gr~ki jazik, tuku toa bil jazikot koine, koj bil prifaten kako oficijalen jazik vo Imperijata na Aleksandar Makedonski i istiot bil zadr`an kako oficijalen jazik i vo dr`avite so koi ostanale da vladeat negovite naslednici. Kakov bil ovoj jazik i zo{to bil sozdaden i nametnat kako oficijalen jazik vo Imperijata na Aleksandar Makedonski? Zo{to makedonskiot jazik ne bil oficijalen jazik vo ovaa Imperija? Odgovorite na ovie pra{awa se ednostavni. Imeno, toga{nite aziski i afrikanski narodi nad koi vladeele Makedoncite, poradi blizinata so toga{nite gr~ki gradovi-dr`avi (so koi ~estopati trguvale i komunicirale na sekakov drug na~in), mnogu pove}e go razbirale gr~kiot, otkolku za niv sosema nepoznatiot makedonski jazik. Zatoa, dokolku Aleksandar i negovite naslednici se obidele na ovie narodi da im go nametnat, za niv, sosema nepoznatiot makedonski jazik, sigurno deka bi nai{le na nesakan otpor od nivna strana. Toa, pak, najmalku im odgovaralo na Makedoncite i zatoa bil forsiran jazikot koine kako univerzalen jazik za komunikacija me|u razli~nite narodi. Vo jazikot koine, osven elementite od toga{nite naj~esto zboruvani gr~ki dijalekti imalo vklu~eno i elementi od makedonskiot jazik, za {to, vo prodol`enie }e progovorime. Vo jazikot koine imalo vklu~eno i elementi od jazicite na drugi blisko - isto~ni narodi. Zna~i, koine bil eden vid me{an jazik, koj bil forsiran od makedonskite dinastii kako univerzalen jazik vo zemjite so koi vladeele, isklu~ivo zaradi polesna komunikacija pome|u razli~nite narodi.

Vpro~em, vakva pojava imame i denes vo nekoi multinacionalni dr`avi vo svetot. Taka, na primer, vo Nigerija, oficijalen jazik e angliskiot tokmu poradi toa {to sekoj od brojnite tamo{ni narodi zboruva na zaseben jazik - nerazbirliv za ostanatite. Iako vo Nigerija najbroen narod e narodot Hausa, pripadnicite na ovoj narod ne se obidele da im go nametnat svojot jazik kako oficijalen jazik na ostanatite narodi, tuku i tie se koristat so angliskiot jazik vo komunikacijata so ostanatite Nigerijci. Vakvi primeri ima i vo drugi afrikanski, aziski i lationoamerikanski dr`avi. Tokmu takva bila ulogata i na jazikot koine vo multietni~kata Imperija na Aleksandar Makedonski (a podocna i na multietni~kite kralstva na negovite naslednici) i tokmu na ovoj jazik bil preveden Stariot zavet.

No, da se vratime i na drugite nastani koi sleduvale po smrtta na Aleksandar Makedonski vo delovite na raspadnatata Makedonska Imperija. Dinastii, sostaveni od etni~ki Makedonci, vladeele i so drugi dr`avi od ovaa nekoga{na Imperija. Taka, na primer, so isto~noto Sredozemje, vladeela makedonskata dinastija Selevkidi, dodeka so Pergamskoto kralstvo vladeele Makedoncite Atalidi. I vo ovie multietni~ki dr`avi, makedonskite dinastii go proglasile univerzalniot jazik koine kako oficijalen jazik, povtorno poradi mo`nosta preku nego polesno da mo`at da komunciraat narodite so razli~ni kulturi.

Za makedonskoto etni~ko poteklo na Selevkidite, vo enciklopedijata Encarta (cit. delo, naslov Seleucus I), kade {to e opi{ana biografijata na makedonskiot kral Selevk I, ~itame:

"Selevk Prvi... kral na Sirija (301-280). Kako osnova~ na dinastijata Selevkidi, toj bil makedonski general, koj mu slu`el na Aleksandar Makedonski".

Vo istata enciklopedija, vo naslovot Selevkidi (Seleucids), ~itame:

"Selevkidite bile dinastija makedonski kralevi, koi vladeele so Sredniot Istok od IV do I vek pred Hrista. Ovaa dinastija bila vospostavena otkako Imperijata na Aleksandar Makedonski bila podelena pome|u negovite naslednici. Kralstvoto na Selevkidite se protegalo na istok do Mala Azija, pa s# do dene{en Pakistan. Najzna~ajni kralevi od dinastijata Selevkidi bile: Selevk I (vladeel 312-280 pred Hrista), Antioh I (vladeel 280-261 pred Hrista); Antioh II (vladeel 261-247); Selevk II (vladeel 247-226 pred Hrista); Antioh III (vladeel 223-187 pred Hrista) i Antioh IV (vladeel 175-163 ped Hrista)".

(Prodol`uva)