Do Pretsedatelot na Republika MakedonijaPretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija Pretsedatelstvoto na makedonskiot P.E.N. centar (vo pro{iren sostav), vo soglasnost so Povelbata na me|unarodniot P.E.N., na Sednicata odr`ana na 17. 2. 2000 god. vo Skopje, go donese sledniot APEL ZA IMETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Imaj}i gi predvid odredbite od Povelbata na Organizacijata na Obedinetite nacii (ON);- Imaj}i gi osobeno predvid ~lenovite 2 i 4 od Povelbata; - Potsetuvaj}i na Rezolucijata 113/ II na Generalnoto sobranie na ON od 1947 godina, so koja{to se bara mislewe od Me|unarodniot sud za pravda za zakonitosta na uslovite za priem na dr`avata vo ON koi ne se izri~no sodr`ani vo ~len 4 od Povelbata na ON;- Potsetuvaj}i na Rezolucijata 197/ III na Generalnoto sobranie na ON od 1948 godina, spored koja{to se prifa}a Sovetodavnoto mislewe od Me|unarodniot sud za pravda od 28 maj 1948 godina "Uslovi za priem na dr`avata vo ON";- Potsetuvaj}i deka spored Sovetodavnoto mislewe od Me|unarodniot sud za pravda od 28 maj 1948 godina "Uslovi za priem na dr`avata vo ON" pri priemot na dr`ava vo ON ne smee da se postavuvaat uslovi {to ne se sodr`ani izri~no vo ~len 4, stav 1 od Povelbata na ON, nitu smee da se glasa za takvi uslovi; - Potsetuvaj}i na Memorandumot za pravnite aspekti na pretstavuvaweto na dr`avite UNDOC.S/1466 od 1950 godina, spored koj{to dr`avata pri priem vo ON ne mo`e da se uslovuva so priznavawe na elementite od nejzinata pravna li~nost;- Imaj}i predvid deka, spored op{tite principi na me|unarodnoto pravo, imeto na sekoja dr`ava, vo toj kontekst i na Republika Makedonija, e inherentno i neotu|ivo pravo na samata dr`ava, bidej}i pravniot identitet pretstavuva esencijalen element na pravnata li~nost; - Zemaj}i go predvid principot na nepovredlivosta na pravnata li~nost, odnosno neotu|ivosta na esencijalnite elementi na pravniot subjektivitet, spored "Deklaracijata za principite na me|unarodnoto pravo" od 1970 godina; - Imaj}i predvid deka nepo~ituvaweto na ustavnoto ime na edna dr`ava podrazbira nepo~ituvawe na nejziniot suverenitet i povreda na nejzinoto dostoinstvo; - So ogled na toa deka sekoj obid za promena na imeto na edna dr`ava pretstavuva povreda na principot na nepovredlivosta na nejziniot praven subjektivitet i me{awe vo nejzinata stroga vnatre{na nadle`nost; - Potsetuvaj}i deka priemot na sekoja dr`ava vo me|unarodnite organizacii sekoga{ se prosleduva so nejzinoto ustavno ime, kako neotu|iv del od nejziniot subjektivitet, bez koj{to e nevozmo`no taa da gi ostvaruva svoite prava i obvrski vo me|unarodnata zaednica; - Potsetuvaj}i deka pri priemot na edna dr`ava kako suverena ~lenka, ON se obvrzani da ne primaat dr`avi pod diskriminira~ki uslovi, da gi {titat ~lenskite prava i pravniot status na dr`avata po priemot vo ON, kako i da go {titat pravniot poredok na ON i me|unarodniot praven poredok; - Soo~uvaj}i se so faktot deka pri priemot na Republika Makedonija vo ON bespravno & se postaveni dva dopolnitelni uslova: (prvo) da ja prifati privremenata referenca Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija (BJRM) i (vtoro) da vodi pregovori so druga dr`ava (Republika Grcija) za svoeto ustavno ime; - Konstatiraj}i deka so ovie dopolnitelni uslovi se kr{i principot na pravnata ednakvost, sodr`an vo stav 1 od ~len 2 od Povelbata na ON, kako i principot na neme{awe vo strogata vnatre{na nadle`nost na dr`avata, sodr`an vo stav 7 od istiot ~len; - Istaknuvaj}i deka ustavnoto ime na nitu edna dr`ava vo svetot ne mo`e da bide osporeno od druga dr`ava i deka ne mo`e da pretstavuva predmet na bilateralni ni multilateralni pregovori; - Uka`uvaj}i na faktot deka vo ramki na ON postoi procedura za preispituvawe na zakonitosta za priemot na dr`avata, so obra}awe do Me|unarodniot sud za pravda, {to e primenlivo na sekoja dr`ava, vklu~uvaj}i ja i na{ata; - Ubedeni deka Generalnoto sobranie na ON }e poka`e dobra volja i }e go prenese ova pra{awe za zakonitosta na uslovite za priem vo nadle`nost na Me|unarodniot sud za pravda; - Veruvaj}i deka od primaren interes na Republika Makedonija e da go odbrani svojot praven subjektivitet i dr`avnost, kako preduslov za nejzino natamo{no ramnopravno opstojuvawe vo sistemot i poredokot na ON; - Veruvaj}i deka ovoj Apel na makedonskiot P.E.N. centar }e naide na celosna poddr{ka od strana na najvisokite dr`avni pretstavnici, so ogled na nivnata ustavna dol`nost da go {titat dostoinstvoto i suverenitetot na Republika Makedonija; - Veruvaj}i deka ovoj Apel na makedonskiot P.E.N. centar }e naide na {iroka poddr{ka i vo celokupnata makedonska javnost, Makedonskiot P.E.N. centar apelira do Pretsedatelot na Republika Makedonija i do Pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija da gi prezemat site neophodni diplomatski i proceduralni merki za da se zapo~ne postapkata za preispituvawe na zakonitosta na Rezolucijata na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii od 1993 godina, so koja{to Republika Makedonija e primena vo polnopravno ~lenstvo vo ON, vo delot koj{to se odnesuva na privremenata referenca i obvrskata za pregovori so druga dr`ava za sopstvenoto ustavno ime, so {to }e go iniciraat procesot na legalno vostanovuvawe na ustavnoto ime na Republika Makedonija vo ON. Pretsedatelstvo na makedonskiot P.E.N centar Pretsedatel, Prof. d-r Katica ]ulavkova APELOT ZA IMETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA na makedonskiot P.E.N centar, upaten do pretsedatelot na Republika Makedonija, gospodinot Boris Trajkovski, i do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, gospodinot Qub~o Georgievski, }e bide prepraten, so pridru`no pismo, i na slednive adresi: - Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija - Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na R. Makedonija - Ustavniot sud na R. Makedonija - Pretsedatelot na MANU - Rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" - Me|unarodniot P.E.N vo London - Generalniot sekretar na ON - Pretsedatelot na Generalnoto sobranie na ON - Pretsedava~ot na Sovetot za bezbednost na ON - Pretsedava~ot na Sovetot na ministrite na Evropskata unija - Evropskata komisija - Brisel - Evropskiot parlament - Strazbur - Delegacijata na EU vo R. Makedonija - Sovetot na Evropa - OBSE - centrala i misijata na OBSE vo Skopje - Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava so sedi{te vo Helsinki i ogranokot vo Skopje - International Human Rights- oddelni P.E.N centri vo Evropa i vo svetot- na site diplomatski pretstavni{tva vo R. Makedonija - pe~atenite i elektronskite mediumi vo R. Makedonija - Gospodin Badinter - G-|a Doris Pak - politi~ki partii i kulturni institucii vo R. Makedonija Skopje, 17.2.2000 Dru{tvo na arhitekti na grad Skopje ZA IMETO I ZNAMETO Arhitektite se priklu~uvaat na povikot na makedonskiot P.E.N. centar D ru{tvoto na arhitekti na grad Skopje i redakcijata na Spisanieto za kulturata na prostorot "Sprema Arhitekturata" kako organ na DAGS, se priklu~uvaat kon povikot na makedonskiot P.E.N. centar za prekinuvawe na pregovorite okolu IMETO i za vra}awe na ZNAMETO so 16 - zra~noto Sonce od Kutle{, soglasuvaj}i se so konstatacijata deka pregovorite so na{iot ju`en sosed i otstapkata so ZNAMETO se najgolemite poni`uvawa {to gi do`iveal MAKEDONSKIOT NAROD od drevninata na svoeto postoewe do denes. Praktikata vo poslednite 7 godini poka`a deka efektite od ovie dva poteza na makedonskite politi~ari se potpolno sprotivni na nivnite vetuvawa i o~ekuvawa plasirani pred makedonskiot narod. Nerealno e da se o~ekuva promena vo ritamot na osiroma{uvaweto na site poliwa vo Makedonija, poradi o~igledniot profit koj so ist ritam, no vo nagorno pozitivna nasoka go naglasuva "drugata strana".Inicijativata na makedonskiot P.E.N. centar e za pozdravuvawe, a Dru{tvoto na arhitektite na grad Skopje gi povikuva i drugite nepartiski i nevladini asocijacii da zemat u~estvo vo podobruvaweto na me|unarodniot rejting na Makedonija, na planot na sebepo~ituvaweto. (Prezemeno od "Utrinski vesnik") |
|