KIRE I MENDE, DOBRITE IGRA^I NA @ICA

Najgradskiot grad vo Makedonija, nesporno e Bitola. Kako toa da se objasni i odbrani?

Vo Bitola odele da vidat najubavi `eni na Balkanot, ne oti na drugi mesta i vo drugi gradovi nemalo, tuku zatoa {to bitol~ankite znaele da ja istaknat svojata ubavina po najstrogite anti~ki recepti za ubavoto... Bitola ja posetuvale za pesna i zabava, ne oti na drugo mesto i vo drugi gradovi ne se peelo, tuku za toa {to ovde koga se pee, vo pesnata se u`iva... Diplomite steknati vo bitolskite licei (u~ili{ta) se so najbogati znaewa poddr`ani, ne oti na drugi mesta i vo drugi gradovi ne se u~elo, tuku zatoa {to vo u~eweto vo Bitola se veruvalo i vlo`uvalo.

Premierot Qub~o Georgievski ne e vo pravo, koga ne mu veruva na bitolskoto sudstvo, ne oti vo Bitola nema i korumpirani sudii, tuku zatoa {to ovde na pravdata i pravoto se gleda kako na relikvija {to ne smee nikoj da ja povredi.

Toga{, {to e vsu{nost Bitola? TAT, REK ili ZIK... Ili maliot Monmartr, Frinko, Stre`evo, Univerzitetot, starata makedonska evropska arhtiektura, Manaki, konzulskite zdanija?

[teta e {to Makedonija ne ja poznava Bitola, i za Bitola i za Makedonija. Komunisti~ko-socijalisti~kata kusogledost dolgo vreme Bitola ja ~uva{e kako "zabranet grad", potonat vo svoite spomeni, izgoren od patilata na istorijata. Bitola od nikogo ne se upla{ila, od Bitola se upla{ile mnogumina. Se raska`uva deka najgolem strav vo Makedonija za odlukite {to gi donesuval imal Lazar Koli{evski, a za makedonskata Jovanka Orleanka, Vera Aceva velat deka "so site gradovi mo`ela da se presmetuva, so Bitola nikoga{ i nikade"!

Krste Crvenkovski sekoga{ vnimaval da ne gi predizvika bitol~ani, zatoa {to premnogu gi respektiral i gradot i gra|anite. Vo Bitola, Kuzman Josifoski - Pitu go odr`al istoriskiot sostanok so del od ~lenovite na Pokrainskiot komitet, kade {to zboruval za tatkovinata i patriotizmot od eden nekonvencionalen i nebol{evi~ki agol. Vo Bitola, Kuzman ja izgovoril onaa veli~enstvena re~enica: "Na Makedonija & treba heroizam, i taa go ima, ama u{te popotrebna & e mudrost, da si go vrati toa {to drugite i go odzele!"

Koga na prilep~ani im go pobara tutunot da go preselat vo Skopje (poto~no parite od tutunot), kako ovci trgnaa po "ugi~ot" Blagoja Taleski, i nemaa snaga da re~at ne.... Taka se formira "tigarot od hartija" - "Makedonija tabak".

Na bitol~ani koga im gi pobaraa REK, bea gotovi da zapo~nat "treta svetska vojna". Skopskata "nenasitnost" zgrap~i i vo "Stre`evo" sakaj}i od vistinski samostoen sistem, da napravi vazalna podru`nica, ama se odbi tokmu na "betonskata" brana (inaku mislam deka vistinskata brana na ezeroto e - zemjena).

Ovaa i site vladi vo idnina mora da znaat deka vo Bitola e "smestena" najmakedonskata logika, prostor {to kondicionira samo so Makedonija. Ova edna{ zasekoga{ treba da se razbere, ako sakame na "inteligentnite od porcelanskata mena`erija" da ne im ka`eme deka "ni{to s# u{te ne razbiraat"!

Dali TAT treba{e da se slu~i vo Bitola? Da, samo vo Bitola. A, znaete li zo{to? Za bitol~ani da ne smetaat deka se "nebeski narod" - nepogre{liv. Tie, mi se ~ini deka i go "izmislija" TAT.

Vo "impresumot" na gradot stoi: Bitola ne smee da bide zaboravena. Toa e mo`ebi herostratski gest, no e i opomena za site {to ja zaobikoluvaat Bitola.

TAT stana "piramida po primerot na egipetskite faraoni" ne so cel da se vladee, tuku da se "izvladee"... Koga na vqubeniot }e mu ja odzeme{ qubenata, toj }e se samoubie; koga na slobodniot gra|anin }e mu nametne{ robstvo toj se fa}a za {tit i me~ da ja vrati slobodata ili da zagine na nejziniot branik.

Do pojavata na TAT, na bitol~ani im odzedoa re~isi s#, iljadnici rabotni mesta, pravoto na normalen `ivot, slobodata na dvi`eweto (samite si ja ograni~uvaa) idninata vo koja tie tolku rozovo gledaa, i {to e najva`no nivniot glamur. Nikomu ne mu uspealo od bitol~anec da napravi prosjak. Toa e grad feniks. Vo Bitola dr`avata mo`e s#, partiite - ni{to.

Kako del od "bitolskiot folklor" ne znam kolku e dobra odlukata na noviot {teda~ki odbor na TAT da gi smenat Kire Kova~ev i Mende Mladenovski. Bez niv Bitola samata sebe }e se kazni, bidej}i treba da bara "novi igra~i na `ica"... Nikoj ne ja saka partijata pove}e od sebe. Zatoa, koga kolektivot }e pobedi, najupornite, najve{tite }e zastanat vo prvite redovi kade {to se deli vlasta! Toa e i celta. Druga cel nema.