VERATA NA[A RISJANSKA

SVETITE BO@JI UGODNICI

Axika @ivanka Filipovska

Denovive go o~ekuvame praznuvaweto na golemiot den na Makedonskata pravoslavna crkva, praznikot na golemiot makedonski svetitel sveti Georgij Kratovski, koj ostavil neizbri{en spomen i beleg na svojot narod i negovata istorija, na svoeto vreme i na ve~nosta. Premudriot sv. ma~enik Georgij Kratovski, bog go blagoslovil, u{te kako mlad da sfati deka makedonskiot narod }e do~eka poubava idina }e doka`e deka e vistinski hristijanin i Makedonec. I vo tie najte{ki vremiwa, koga makedonskiot narod bil pod tursko ropstvo, bog otkril da znae svetot kakvi hrabri i ~esni lu|e se ra|ale, `iveele i umirale vo tekot na vekovite vo Makedonija. I vo Svetoto pismo, preku svetiot apostol Pavle, Bog blagoslovil da se pi{uva za Makedonija i za propovedta i prifa}aweto na hristijanskata vera vo nea. Otsekoga{ na{iot narod znael da gi praznuva praznicite, kako edno zaedni~ko i li~no do`ivuvawe i da im oddava po~it na svetiteli, bidej}i "preku niv se prosvetuva na{ata li~nost". Ovoj golem hristijanski praznik e golemo duhovno do`ivuvawe, istorisko potsetuvawe i potvrduvawe na `ivotot na makedonskiot narod vo minatoto. So ovoj den koga mu se oddava po~it i slava na sv. ma~enik Georgij Kratovski, Svetitelot ostava ve~na poraka na Makedonecot, kako se brani Hristovata vera i svojata tatkovina, kako se pobeduvaat ~ove~kite stradawa, kako se zdobiva ~ove~kata hrabrost i kako se dobiva poslednata pobeda na zemniot `ivot so silnata qubov i vera vo bo`jata ve~na pravda i silnata qubov kon Boga, ~ovekot i tatkovinata. Sv. m~. Georgij Kratovski go pobedi zloto, go pobedi neprijatelot, gi pobedi ne~estivite Turci, nepravdata, nasilstvata, potkrepuvan od Boga, so golemi duhovni sili i vera. Toj ne se pla{el pred muhamedancite da go propoveda Hristos i gi posramil vo nivnata vera. Makedonskiot novoma~enik sveti Georgij Kratovski bil zapalen na klada vo Sofija na 11-ti fevruari 1515 godina za vreme na carot Selim. Umrel kako pobednik nad smrtta i Turcite.

Vo tekot na ovaa nedela, na 10.2/23.2 se proslavuva sveti sve{tenoma~enik Haralampij koj bil episkop vo gradot Magnezija (grad vo Tesalija, vo severoisto~nata oblast na stara Grcija). Golemiot bo`ji svetitel sve{tenoma~enik Haralampij, Bo`jiot sluga so ~udotvorna mo}, javno ja propovedal Hristovata nauka, i pokraj toa {to bil izlo`en na golemi ma~ewa. Mu ostanal veren i predan na Boga do krajot na svojot zemen `ivot. Nepobediviot Hristov vojnik postradal vo vremeto na rimskiot car, idolopoklonik Septimij Sever, koj caruval od 193 do 211 godina. Carskite vojnici mu ja odrale ko`ata na Svetitelot, zatoa {to gi u~el lu|eto da `iveat ~esen `ivot i da odat po patot na vistinata i pravdata. Otkoga mu go istru`ile teloto, Svetitelot s# u{te `iv im odgovoril: "Vi blagodaram... vie mi go obnovivte duhot moj za nov ve~en `ivot". Vo Svetata crkva e nare~en "Svetitelot na zemjata koj i neboto go osvetluva, soslu`itel na angelite, so`itel na prorocite, dru`itel na apostolite", koj kako {to se veli vo Troparot na Svetitelot "Gi pobedi ma~itelite, a ja skr{i i nemo{nata smelost na demonite".

Pred smrtta go milel Boga da ja izlie svojata blagodat vrz site lu|e i da im daruva mir, zdravje, du{evno spasenie i izobilni plodovi. Umrel pred da bide pose~en so me~, vo momentot koga satanskiot sluga go dr`el me~ot nad glavata na Svetitelot, na 10 fevruari 202 godina. Negovata sveta glava se nao|a vo manastirot posveten na sv. Arhi|akon Stefan na Meteorite vo Tesalija. Na 11.2. se proslavuva sve{tenoma~enik Vladij, Golemoto duhovno i moralno svetilo" na neznabo{cite.

Roden e vo Kapadokiskata oblast, a bil episkop vo gradot Sevastija. Se podvizuvale na sud. Ovoj svet Bo`ji ~ovek bil ise~en vo 316 godini. Ne mo`e ovaa nedela, a da ne gi spomneme Svetite bra}a, prvite slovenski apostoli, sv. Kiril i Metodij, kako i gr~kata carica sv. Teodora, koi Bog gi oven~al so ve~ni negnile`ni venci na slavata. Gr~kata carica sv. Teodora, po smrtta na nejziniot soprug car Teofil Ikonobrec, so seta svoja du{a i srce vospostavila po~ituvawe kon Boga i kon ikonite na Soborot vo Carigrad vo 842 godina. Bog gi ispratil Svetite bra}a Kiril i Metodij da go {irat hristijanstvoto me|u slovenskiot narod. I do den-denes se praznuva pobedata na pravoslavieto nad eresite.