Istorijata ne e samo minato
I ALEKSANDAR MAKEDONSKI MU SE POKLONIL NA BOG- OTEC!
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
- Za prvpat vo na{ata po{iroka javnost iznesuvame opis za zazemaweto na Svetata zemja (Palestina) od strana na Aleksandar Makedonski, {to go ostavil najpoznatiot anti~ki evrejski istori~ar Josif Flavij. * Evreite vo Svetata zemja so golema radost gi pre~ekale Makedoncite!* Flavij zapi{al eden neverojaten podatok, spored koj Aleksandar Makedonski iska`al dlaboka po~it kon edinstveniot Bog - Otec!
P
Opi{uvaj}i go pohodot na Aleksandar Makedonski vo Azija, Flavij najprvin pi{uva:
"Filip, kralot na Makedonija bil ubien od atentat vo Egej od strana na Pavsanij, sinot na Kerast od Oreste (...). Negoviot sin Aleksandar go nasledil negovoto kralstvo i, preminuvaj}i go Helespont, gi porazil generalite na vojskata na Darie vo bitkata kaj Granik".
Vo prodol`enie, Flavij detalno gi opi{uva oblastite {to gi zazel Aleksandar Makedonski i nastanite {to pritoa se odigrale (Antiquites...
XI, 11).Za nastanite po bitkata kaj rekata Granik, Flavij pi{uva:
"Darie razbral deka Aleksandar go pominal Helespont i deka gi porazil negovite vojskovoditeli kaj Granik, kako i deka prodol`il da napreduva. Taka toj sobral vojska od pe{adija i kowanica so cel da gi presretne Makedoncite pred da ja pokorat cela Azija..."
I ponatamu:
"Iako kralot (Darie, z.m.) u~estvuval vo bitkata protiv Makedoncite, toj bil porazen i zagubil golem del od svojata vojska...", pa taka "...Aleksandar do{ol vo Sirija i go zazel Damask..."
I Flavij pi{uva za uni{tuvaweto na Tir od strana na Makedoncite. Ve}e rekovme deka ovoj grad bil uni{ten otkako negovite `iteli odbile da im se predadat na Makedoncite. Iako vo Tir `iveele mnogu Evrei, interesno e {to Flavij vinata za uni{tuvaweto na ovoj grad ja frla tokmu vrz glavniot evrejski sve{tenik na Tir, koj ja odbil prijatelskata ponuda na Makedoncite i, namesto toa, voeno mu se sprotivstavil na Aleksandar Makedonski. Taka, Flavij pi{uva deka Alekasandar mu ponudil na evrejskiot sve{tenik "... da ja snadbi negovata vojska, isto kako {to prethodno ja snabduval vojskata na Darie i da go prifati prijatelstvoto na Makedoncite...". No, visokiot evrejski sve{tenik ja odbil ovaa ponuda na Makedoncite so zborovite deka mu ostanuva veren na persiskiot car Darie. Ova mnogu go nalutilo Aleksandar poradi {to ja prezel opsadata na Tir, koja zavr{ila so uni{tuvawe na ovoj grad.
Evreite go pozdravuvaat Aleksandar Makedonski
No, ne bile site Evrei nakloneti kon persiskata vlast. Taka, na primer, Flavij pi{uva deka vo Gaza Evreite se pobunile protiv persiskata vlast i deka sedum iljadi od niv, predvodeni od Sanbalat, do{le kaj Aleksandar, nudej}i mu ja svojata voena pomo{. Aleksandar so zadovolstvo ja prifatil ponudata. Po padot na Tir, padnala i Gaza. Za razlika od spomenatite biografi na Aleksandar Makedonski, Flavij dava detalen opis i na vleguvaweto na Aleksandar Makedonski vo samoto srce na Svetata zemja - Erusalim.
Pribli`uvaweto na Aleksandar Makedonski kon Erusalim go voznemirilo visokiot erusalimski sve{tenik Jadua, koj mu bil lojalen na Darie. Vo vrska so ova, Flavij pi{uva:
"Sega, otkako Aleksandar ja osvoi Gaza, napravi plan da vleze vo Erusalim. Koga go slu{na ova visokiot sve{tenik Jadua, padna vo agonija bidej}i ne znae{e kako da se pojavi pred Makedoncite."
Jadua gi povikal Evreite zaedno da se molat i da mu prinesat `rtva na Bog za spasenie na nivnot narod. Vo prodol`enie, Flavij pi{uva deka na son na Jadua mu se pojavil Bog (Jehova), koj mu rekol da ne se pla{i. Vo sonot Bog mu soop{til na Jadua deka mo`e slobodno da gi otvori gradskite porti na Erusalim za da go pre~eka Aleksandar kako {to mu prilega na kral. Koga se razbudil Jadua gi izvestil svoite sorabotnici za ovoj son i re{ile taka da postapat. [tom razbrale deka Aleksandar e blizu, tie organizirano mu izlegle vo presret. Koga gi videl Aleksandar, vo znak na po~it, li~no im pri{ol i dlaboko mu se poklonil na visokiot sve{tenik Jadua (iako naverojatno znael deka do pred toa Jadua mu bil lojalen na Darie! Vo toa se gleda veli~inata na Aleksandar i sposobnosta da gi pridobiva svoite neprijateli). Potoa Flavij pi{uva deka Aleksandar im se poklonil i na ostanatite evrejski sve{tenici, na {to tie vozvratile.
Molitvata na Aleksandar Makedonski kon Bog - Otec
Opi{uvaj}i ja ovaa sredba, Flavij pi{uva za eden neverojatno zna~aen moment {to se slu~il toga{ i koj e malku poznat vo na{ata javnost. Imeno, iako znaeme deka Aleksandar Makedonski `iveel nad trista godini pred Hrista i deka bil mnogubo`ec, malku e poznato deka vo eden mig, toj iska`al dlaboka stravopo~it kon Bog - Otec, t.e. kon edinstveniot Bog {to postoi. Aleksandar, duri iska`al i pofalba kon Bog - Otec pri {to istaknal deka Bog - Otec bil toj {to go vodel vo negovite osvojuva~ki uspesi.
Eve kako se slu~ilo seto toa.
Flavij pi{uva deka otkako ~lenovite na pridru`bata na Aleksandar Makedonski videle kolku dlaboko toj mu se poklonil na visokiot evrejski sve{tenik, ostanale v~udovideni. Tie znaele deka Aleksandar so po~it se odnesuva kon site narodi, koi miroqubivo go pre~ekuvale, no sepak se za~udile na negovoto tolku dlaboko izrazuvawe po~it kon evrejskiot visok sve{tenik. Nekoi duri pomislile i deka Aleksandar se pomestil so umot, a negoviot vojskovoditel Parmenion li~no go pra{al zo{to napravil taka. Vo vrska so seto ova, Josif Flavij pi{uva:
"Koga Aleksandar stignal vo Erusalim, Evreite izlegle da go pre~ekaat. Toj se poklonil pred nivniot visok sve{tenik, a negoviot general Parmenion mu zabele`al za toa i go pra{al: 'Zo{to mu se poklonuva{ na ovoj sve{tenik, koga site drugi tebe ti se poklonuvaat?'"
Na ova Aleksandar dal edna neverojatno interesna izjava, so koja ja potvrdil sopstvenata po~it kon Bog - Otec, {to i denes site nie go slavime. Na zabele{kata na Parmenion, Aleksandar odgovoril:
"Jas ne se pokloniv nemu, tuku na Gospod {to go po~estil nego, so negovoto sve{tenstvo; bidejki jas go vidov na son istiot ovoj ~ovek, vo potpolno istata situacija, koga bev vo Dion vo Makedonija. Dodeka razmisluvav kako }e mo`am da ja osvojam Azija, toj me pottikna da ne se dvoumam, tuku smelo da pominam preku moreto na drugata strana, zatoa {to toj }e ja predvodel mojata vojska i }e mi ovozmo`el da vladeam nad Persijcite. Ete zatoa, gledaj}i go ovoj ~ovek tuka, se setiv na toj son, i na ohrabruvaweto {to go dobiv vo sonot. Jas veruvam deka ja vodam mojata armija pod Bo`jata zapoved".
Vo prodol`enie, Flavij pi{uva:
"I koga go ka`a ova na Parmenion, toj mu ja pru`i desnata raka na visokiot sve{tenik, koj trgna so nego i taka toj (Aleksandar, z.m.) vleze vo gradot (Erusalim, z.m.). I koga dojde do hramot, toj prinese `rtva na Bog, spored upatstvata {to mu gi dade visokiot sve{tenik".
Potoa Flavij pi{uva deka Aleksandar im dozvolil na Evreite da si ja po~ituvaat sopstvenata veroispoved, spored nivnite pradedovski obi~ai. Flavij pi{uva i deka Evreite mu se oddol`ile na Aleksandar na toj na~in {to vo site gradovi od Svetata zemja vo koi vlegol, bil do~ekuvan so najvisoki po~esti, a mnozina Evrei se pridru`ile vo negovata vojska. Flavij pi{uva i za smrtta na Aleksandar Makedonski. Toj detalno gi imenuva naslednicite na Makedonskata Imperija i pi{uva za nivnite me|usebni nesoglasuvawa i vojni. Go spomenuva vleguvaweto vo Erusalim na Aleksandroviot general, Makedonecot Ptolemej Lagov, koj ja priklu~il teritorijata na Svetata zemja kon svojot del od raspadnatata Aleksandrova Imperija, t.e. kon Egipet, so koj toj ostanal da vladee. I Ptolemej Lagov iska`al po~it kon Evreite, taka {to i toj mu prinel `rtva na Bog (Jehova). Evreite i nego go smetale za svoj prijatel. Podocna, Ptolemej po~nal masovno da naseluva Evrei vo Egipet, kade {to im dal isti prava kako na, ve}e doselenite, Makedonci.
Vo prodol`enie Flavij detalno ja opi{uva istorijata na Svetata zemja, s# do vremeto vo koe samiot `iveel, a toa rekovme deka e prviot vek po Hrista.
(Prodol`uva)