NAIVNOSTA NA MAKEDONSKITE PATRIOTI

Gospodata Nikola Kqusev i Martin Treneski predvodeni od liderot na toga{nata najgolema opoziciona partija Qub~o Georgievski bea najsrde~no i so ra{ireni race do~ekani od golemiot broj gosti. Koga sega povtorno bi prisustvuvale na edna takva klupska proslava ne sum siguren dali voop{to }e im bide dozvoleno da vlezat vo prostorijata, a kamo li da odr`uvaat kakvi bilo tribini. Apropo tribina. Kako {to nasekade kade {to gostuvaa taka i vo Ulm odr`aa edna takva tribina na koja{to bea objaveni imiwata na licata {to treba{e da ja pretstavuvaat, afirmiraat i zajaknuvaat toga{nata najgolema opoziciona partija VMRO-DPMNE, koja so golemi ~ekori mar{ira{e kon najvisokiot politi~ki vrv vo dr`avata, odnosno da ja prezeme vlasta. Strplivo o~ekuvavme i se nadevavme deka }e dojde krajot na makedonskoto uni{tuvawe edna{ zasekoga{. Kolku sme bile naivni site nie, {to slepo veruvavme vo vetuvawata dadeni od licata, koi se deklariraa kako golemi makedonski patrioti, se poka`aa edna godina po doa|aweto na vlast.

Izbranite lica {to treba{e da bidat most pome|u makedonskata i germanskata dr`ava bea: koordinatorot na zadgrani~niot komitet g.Mane Jakovleski, sorabotnik so politi~kite partii vo Germanija, d-r Tomislav Lukarov, sorabotnik so kulturni i nau~ni organizacii, d-r @an Mitrev, pretstavnik vo Panevropskata Unija i Sovetot na Evropa, g. Don~o Panov, pretstavnik i sorabotnik so germanskite mediumi, d-r Van~o Minev, pretstavnici za makedonskite crkovni op{tini i makedonskite klubovi za Ju`na Germanija, g. Gorge Micevski, za Severna Germanija, g. Bla`o Todev i za Sredna Germanija, g. Krste Trajkovski. Posledniot bil mnogu golem vmrovec samo koga se prave{e peticija i se sobiraa potpisi za vra}awe na zarobenite ili ukradenite devizni za{tedi od porane{nata vlast. Gospodinot odbi da go stavi svojot potpis na listata. Takvo lice be{e odredeno za pretstavnik na crkovnite op{tini i makedonskite klubovi za Sredna Germanija. Se odredija, se promoviraa ovie izbranici i na toa ostana. Aktivnostite izostanaa. Veruvam deka nekoi od niv ednostavno se ignorirani, se razbira od onie od koi{to bea predlo`eni. Kako i da bilo se odredija lica za koi {to odnapred mo`e{e da se predvidi kakov }e im bide uspehot. Vo Germanija imame zlatni deca, koi studiraat na germanskite univerziteti koi perfektno zboruvaat po dva-tri svetski jazici, ama za kakva bilo funkcija se nepodobni. Site da i bidat {piuni. Za kogo i {to {piuniraat ovie ~isti makedonski du{i najverojatno znae samo onoj {to gi nare~e {piuni. Veruvam deka }e se prepoznae dokolku go pro~ita ovoj tekst. Samo pod uslov da ima sopstveno razmisluvawe vo {to ne sum siguren. Vetuvawata {to bea davani dokolku se dojde na vlast ostanaa prazni i neva`e~ki. Pomo{ta {to se dobi od dijasporata se zaboravi i nikoga{ ne se spomna. A, zatoa pak Ministerstvoto za iseleni{tvo na ~elo so ministerot Treneski, sekojdnevno frlaat mre`a da ulovat nekoj makedonski biznismen so podlaboki xebovi i dobra du{a. Belkim }e se usre}at, pa }e najdat nekogo {to }e dade nekoja para za noviot univerzitet vo Mala Re~ica, zo{to po s# izgleda najgolemiot problem i glavobolka na sega{nava Vlada e kako da se civiliziraat divite plemiwa vo Makedonija. Vrskata so dijasporata, barem vo Germanija e potpolno prekinata. Dodu{a taa i nikoga{ ne be{e vospostavena. Toa bea samo prazni vetuvawa. Se pojde duri i ~ekor napred. Se zatvaraat paralelkite na dopolnitelnata nastava na makedonski. Starite nastavnici se povlekoa, a novi nema. A i {to }e ni e makedonskiot? Pa eve, }e imame nov univerzitet so jazik poznat vo svetot. Makedonskite deca neka u~at vo Germanija, a na studirawe }e gi pratime vo Mala Re~ica. Belkim }e nau~at kako se pravat bombi i diverzantski akcii i kako se osvojuva tu|a teritorija.

Edinstveniot dosega ostvaren kontakt pome|u makedonskata Vlada i Makedoncite vo Germanija be{e na {esti fevruari 1999-tata godina so ministerot Treneski i toa po pismeno barawe od potpisnikot na ovoj tekst. Ne oti ne doa|ale. Doa|ale. Na {oping vo Minhen, da se pro{eta sinot od Pariz, na sladoled vo Berlin itn. Doa|ale gospodata, samo so kogo kontaktirale. Mladite Makedonci i studenti na germanskite univerziteti se nepodobni. Pa tie nemaat koli da gi ispreskokaat na{ite ministri, Premier, pa i noviot Pretsedatel. [to ako im doka`at deka dr`ava se gradi samo na nacionalna osnova, a ne na multietni~ka. [to ako im doka`at deka vo svetot ne postojat multietni~ki dr`avi i deka krajniot rezultat od takvata politika e vojna. Da se najdat vo nebrano? Ne. Zatoa, {to podaleku od makedonskata inteligencija. A, doma vo dr`avata? E, tuka imame eden od najpametnite, koi sekoga{ vo sekoja situacija ima prav odgovor. Ako kade bilo sretnete {iptar i ne go pozdravite, vodite diskriminatorska politika, a ako tuka i tamo bide frlena nekoja bomba ili granata na policiska stanica ili bide ubien nekoj makedonski policaec toa se samo kriminalni dela na poedinci. Bravo Xaferi i na onie {to te dr`at pokraj niv. Ni se slu~i Ara~inovo. Kriminalen akt. Ni se slu~i Oslomej. Ama za sre}a toa e pak od drugata strana na Grup~in. Neli taka e gospo|o Dimovska? A, tamu neka si gi vadat o~ite, nas toa ne n# interesira. Na po~etokot od negoviot mandat, Premierot Georgievski be{e dal edna izjava: }e ima individualni negoduvawa. Kolku bi bilo ubavo, koga bi bilo taka g. Georgievski. Ne se toa individualni tuku masovni negoduvawa i protesti. Dali ste se zapra{ale vo koja druga dr`va vo svetot, malcinstvata ja nametnuvaat svojata volja nad domicilniot narod i ja prezemaat vlasta vo svoi race. Dali Vie }e se slo`ite na primer vo Del~evo, na~alnik na policijata da bide ~ovek {to zavr{i vo Mala Re~ica i namesto petel da ve kaznuva "mu{ka koko{". Lesno e da gi povikame novinarite da se iska~ime na Skopsko Kale i da gi ra{irime racete. ]e napravime samo sopstvena blama`a i ni{to pove}e. Da ne zaboravime deka i na Kosovo zapo~na taka. Ubivawe na policajcite, pukawe vo policiskite stanici itn. Za ~udo, ama takvi herojski akcii vo Makedonija se slu~uvaat skoro sekoga{ pred ili posle slu~ajnosti. Od proglasuvaweto na nezavisnost, pa s# do deneska vo Makedonija, po s# izgleda najpametniot ~ovek e samo Premierot. I vo porane{nata i vo sega{nava Vlada. Merat i delat samo po sopstveniot ar{in. Se pravat promeni rokadi na ministri, zamenici itn., ama nikako da se zapra{aat da ne se slu~ajno i tie za smenuvawe. Ne ni trebaa pove}e politi~ki partii tuku samo filtrirawe na ve}e postoe~kite. Ne valkajte go pove}e svetoto makedonsko ime VMRO so zlatni bukvi zapi{ano vo makedonskata istorija. Site vie verni i ~esni ~lenovi i simpatizeri na ova sveto ime. Ne sozdavajte novi partii, tuku izvadete ja glavata od peskot proglasete go Strumi~kiot kongres za nelegitimen i izberete nov lider. Smenuvaweto na sega{niot lider i Premier }e bide pouka za idnite lideri, nikoga{ da ne go napu{taat makedonskiot pat.

Zarem e tolku te{ko da se sfati i razbere deka {iptarite go baraat pravoto {to si go imale pred i po ilindenskoto vostanie za vreme na Turskata Imperija. Da mo`at da kolat i besat kako {to tie sakaat. Glasinite {to se {irea pred izborite protiv Georgievski gi smetavme za iluzorni za komunisti~ki izmislici zatoa {to se pla{ea od imeto VMRO na ~ie ~elo stoe{e Georgeivski. @alno no, vistinito. Sega samo po edna godina se poka`a kolku SDSM-ovcite toga{ bile vo pravo. Ni tie ne bea kitka za mirisawe, no ova {to se slu~uva deneska so Makedonija na ~elo so tandemot Dimovska, Georgievski e za sekoja osuda i od sekogo. Zarem dojde vremeto koga treba da dozvolime samo dvajca da go izbri{at svetoto biblisko ime Makedonija od zemjinata karta. Zo{to Vie makedonski patrioti po op{tinskite komiteti me|usebno se karate i tepate? Zarem ne mo`ete da izbroite dva i dva.

Najgolemiot komunisti~ki olo{ {to i nivnite SDSM-ovci, koi ne gi sakaa sega se najgolemite VMRO-vci na visoki funkcii i so blagoslov na vode~kiot tandem. Svoevremeno Unijata na mladite pokrena inicijativa odredeni li~nosti ili samo edna li~nost da se otstrani od rakovodstvoto na Partijata. Deneska, istata taa li~nost gi otstranuva site tie {to toga{ bea za nejzino otstranuvawe. Zarem se vrati stalinizmot? Ej, g. Georgievski. Propagiravte i vetuvavte demokratija i ekonomski jaka Makedonija. Kade e vetuvaweto. Kako golem broj Makedonci taka i jas. Ne glasavme za Vas zatoa {to ste mnogu simpati~en, ili zatoa {to tolku mnogu Ve sakavme, tuku zatoa {to se pravevte golem patriot, zatoa {to vetuvavte mnogu. Crvenkovski be{e glavata na otkopodot {to ja pqa~ka{e Makedonija. Vie ja uni{tuvate, ja prodavate na vekovnite makedonski neprijateli. Ako treba na {iptarite da im se dade univerzitet, zo{to ne vodite politika na reciprocitet? Zo{to ne barate univerzitet na makedonski vo Albanija? Ako dadat tie na na{ite Makedonci tamu }e dademe i nie vo Makedonija, g. Georgievski! Va{ata namera za uni{tuvawe na Makedonija e mnogu proyirna. Odete si dodeka ne e docna. A, ponesete go i podarokot od Va{ite isto~ni idoli. Da vidime do koga pretsedatelot Trajkovski }e se pla{i od senkite na Dimovska i Georgievski.