Gledano odnadvor

MAKEDONIJA - TITANIK NA BALKANOT?

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Odgovorot na ova pra{awe }e zavisi od toa kade go barate i koj vi go ka`uva. I vedna{ }e se ubedite deka nekoj mora da la`e, bidej}i odgovorite }e bidat dijametralno sprotivni. Na edna strana se mediumite na vlasta so pomo{ na voop{tenite izjavi na Zapadot, a na drugata strana se skoro site na{i mediumi, plus odredeni mediumi od Zapadot i s# po~estite deklaracii na na{ite iselenici. Spored prvite, Republika Makedonija silno napreduva vo nekakva si slabo definirana grupa nare~ena Zapaden Balkan, od koja zemjite nezabele`livo vleguvaat i izleguvaat (kako {to neodamna toa se slu~i so Hrvatska). Vtorite velat deka ako sme na ~elo vo ovaa grupa, navistina slaba ni e utehata posebno ako go zememe slu~ajot na Bugarija i Romanija. Iako i dvete zemji, barem vo na{ata percepcija za svetot, bea daleku zad nas, sega se na pragot na polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija, sozdavaj}i nekoe tapo ~uvstvo na poni`uvawe me|u na{iot narod i serija na pra{awa, kako na primer: Kako mo`ele tie da stignat do pragot na EU, a nie ne? Dali se raboti za objektivni ili subjektivni pri~ini? Pokraj opsednuvaweto na stranskite ambasadi za vizi, se pojavija duri i {pekulacii (vistinski, spored na{ite soznanija) za masovno barawe na bugarsko dr`avjanstvo, kako ~amec za spasuvawe od beznade`nosta koja vladee, a i od neizbe`noto ~uvstvo deka se nao|ame na brod koj tone. ^uvstvoto na razo~aranost i o~ajnost go sretnuvame sekoj den. Se pojavuvaat i hipotezi i teorii, koi predviduvaat deka osven ako ne{to ne se promeni za okolu ~etiri godini dr`avava nema da postoi. Se slu{aat razni zaveri i konspiracii za federalizacija i podelba. Kako da se soo~ime so takvi fakti? Sonot na ilijadnici Makedonci, koi gi dale svoite `ivoti za nea da bide staven vo pra{awe? I nad s#: Koj e odgovoren {to Makedonija li~i na Titanik?

MAKEDONSKOTO MALCINSTVO VO ALBANIJA

Edna od sporednite vesti ovie denovi vo na{ite medii be{e posetata na delegacija na makedonskite organizacii Mir i Bratstvo od Albanija. Vesta se izgubi me|u gu`vata od razni va`ni i neva`ni informacii, iako sudbonosno gi izrazuva porazite i nesposobnosta na na{ata dr`ava. Delegaciite na Makedoncite od Albanija se `alat na edna cela lista problemi. Nemaat priznato pravo za upotreba na makedonski simboli, nemaat pretstavnici vo Parlamentot i dr`avnite strukturi. Tie sakaat i grafa na slednite izbori koja }e vklu~i i Makedonci. Makedoncite tamu imaat delumno sre}a zatoa {to ne sme potpi{ale nikakov dogovor, koj ne obvrzuva da ne se gri`ime za niv kako {to toa go napravivme so Bugarija. Velam delumno, bidej}i o~igledno nikoj od na{ata dr`ava ne napravil ni{to za niv, osven neredovnata pomo{ vo hrana. Ako sudime za idninata spored minatoto, posetata na delegacijata }e zavr{i samo kako sporedna vest. Na{ata "mudra" nadvore{na politika ne predviduva barawa za po~ituvawe na pravata na Makedoncite vo sosednite zemji, kako {to toa go pravat site zemji vo svetot. Da ne predviduvame vo slednite sredbi mo`nost so albanskite vlasti da ima promeni, kako na primer, tamu da se postavi pra{aweto za Makedoncite. Toa }e im go ostavime na Bugarite, bidej}i kako {to se gleda od sledniot komentar, na{ite ministerstva slabo se gri`at za Makedoncite vo Makedonija, a kamo li za tie vo stranstvo.

IMETO

Blagodarenie na neumornata aktivnost na d-r Igor Janev za zapo~nuvawe na postapka vo OON za vra}awe na ustavnoto ime na Republika Makedonija vo ovaa organizacija (za koja pi{uvavme nekolku pati) se javi i makedonskiot PEN - centar so deklaracija vo koja ja poddr`uva inicijativata. No, vidi ~udo: mediite na opozicijata naedna{ po~naa da ja peat istata pesna so tie od pozicijata, pa problemot bil politi~ki, pa ne treba da si gi ru{ime odnosite so Grcija, pa ovoj dogovor na nikoj ne mu pre~i itn. Se izredija skoro site avtoriteti, voglavno onie istite koi ni ja zame{aa ka{ata so (ne)imeto FYROM. Zna~i pozicijata i opozicijata go delat istoto mislewe vo odnos na ova ~uvstvitelno pra{awe i toa voop{to ne me ~udi: i dvete administracii mo`at da se pofalat so katastrofalni rezultati vo odnos na nadvore{nata politika, napraveni od nesposobnost, nekompetentnost i java{luk. Site ovie gospoda vsu{nost ne se ni setija da pomislat za nelegalnosta na procesot, s# dodeka d-r Janev toa ne go napravi. Ovie gospoda, kreatorite na slabata i nestabilna dr`ava (spored neodamne{en Wuzvik) poznata kako FYROM, nastapuvaat od gledna to~ka na maksimata "navednata glava sabja ne se~i" so o~igledni negativni rezultati. Sepak, zaboravaat nekolku raboti: procedurata }e se odviva me|u Republika Makedonija i OON, a ne me|u Republika Makedonija i Republika Grcija. Bidej}i, ve}e e utvrdeno deka pravoto e na na{a strana, sigurno e deka pobedata }e ni bidi zagarantirana i na toa so malku ume{nost }e mu se dade svetski publicitet. Toga{, OON neka se obide da mu objasni na svetot zo{to svetskata organizacija ne go po~ituva me|unarodnoto pravo. Toa navistina bi imalo ogromen odek, na primer vo SAD, kade {to sega OON insistira na pla}awe na dolgovite. Najva`niot element od celata zbrka e deka e to~no deka imame relativno dobri odnosi so Grcija. To~no e deka i gr~kata Vlada se nao|a vo }orsokak kreiran od politikata na ranite 1990-ti godini, koja & onevozmo`uva kakov bilo kompromis vo vrska so na{eto ime. No, to~no e deka edno re{enie nametnato od OON bi ja otstranila nejzinata politi~ka odgovornost. Imame li~ni soznanija deka ovaa varijanta naide na odobrenie kaj nekoi nivni diplomatski krugovi na koi ne im se ~eka, ovoj problem od minatoto, da se vle~ka vo nedogled. Za `al, ne se ~ini deka naskoro ne{to }e se promeni. Kreativni i re{itelni zafati }e ostanat predmet na na{ite soni{ta ili na podobri vremiwa.

^IE E KOSOVO?

Mediumite se polni so izjavi na razni politi~ari vo vrska so statusot na Kosovo. Nezavisno e ili avtonomno (treba da bide)? Nikoj izgleda ne mo`e da ja vidi realnata situacija i da sogleda, koj e statusot na Kosovo denes.

Koj e navistina statusot na Kosovo, mo`eme da opredelime, ako odgovorime na slednite pra{awa: Dali Kosovo e del od Srbija? Vedna{ mo`eme da razbereme deka ne e. Koj simbol/zname se vee vo Kosovo? Istoto {to se vee vo Albanija. Dali ima granica me|u Kosovo i Albanija? Granicata e iscrtana, no vistinskoto pra{awe e dali eden Albanec mo`e da ja premine granicata bez kakva bilo kontrola? Odgovorot, se razbira e deka ne postoi skoro nikakva grani~na kontrola (ili ona {to postoi, mo`e lesno da se zaobikoli) taka {to sli~nostite me|u Albanija i Kosovo se ~ini se s# pogolemi. Ni ostanuvaat deklaraciite na Zapadot za nepromena na statusot na provincijata. Za onie {to mislat deka nivnite ili pak porakite na M. Olbrajt nekoj gi slu{a da gi potsetime na porakite na Xejms Bajker deka Jugoslavija treba da ostane cela kako i nejzinite poraki deka Kosovo }e ostane multietni~ko. Faktite zboruvaat protiv deklaraciite. Kosovo denes pove}e li~i na provincija na Albanija, otkolku na Srbija. Denot koga toa i legalno }e se slu~i e blizok i }e bide samo malku podocna od denot koga Kosovo }e stane etni~ki ~isto. Eve, primer, kade {to narodite mo`at da re{avaat za svoite sudbini, samo ako znaat kako da manipuliraat so Golemite sili.