Sekoja godina ovoj golem Gospodov i Bogorodi~en praznik e kako ogromen i neiscrpen izvor na vistinite pred okolu dve iljadi godini, zabele`ani vo Svetoto pismo, vistini koi so vekovi gi napojuvaat du{ite na milioni i milioni lu|e vo svetot i go izbistruvaat i prosvetuvaat duhovno umot na lu|eto, za da gi sfatat Bo`jite poraki i celta na celokupniot ~ove~ki `ivot. Vo spomen na eden golem nastan od toa vreme, na edna va`na sredba na Gospod Isus Hristos i Presveta Bogorodica so nabo`niot, praveden i blago~estiv starec sv. Simeon i sv. proro~ica Ana, vo Erusalimskiot hram, Pravoslavnata crkva go vostanovila praznikot Sretenie Gospodovo, koj sekoja godina se proslavuva na 15 fevruari po nov ili 2 fevruari po star kalendar. Ako go protolkuvame dlabokiot smisol na praznikot Sretenie Gospodovo, mo`eme da ka`eme deka toa e praznik na neizmerna radost za na{ata sveta vera so cvrsti temeli i za celoto ~ove{tvo, praznik koj zra~i so ~istotata, qubovta, verata, nevinosta, blagoslovot i spasitelnata uloga na presveta Bogorodica za svetot koja go donela vo Hramot rodeniot ve~en Bog. I kako {to se veli vo troparot na praznikot "raduj se blagodarna Bogorodice Devo za{to od tebe izgrea sonceto na pravdata - Hristos, na{iot Bog, koj gi prosveti onie {to bea vo mrakot". Zar ~ovekot ne `ivee postojano vo neizvesnost, vo o~ekuvawe na nekakvi sretnuvawa. I zar ima ne{to poradosno od sretnuvaweto so onoj vo kogo veruva{ i kogo go saka{. Sveti Simeon se sretnal so Bogodeteto Hristos, vo svoite treperlivi stari race go dr`el ~etiriesetdnevnoto dete, go dr`el dolgoo~ekuvaniot Bog, veteniot mesija. I "go grlel samiot smisol na `ivotot.... celiot negov `ivot vsu{nost stanal edna postojana podgotovka za radosnoto sretnuvawe so Hristos... I kako e neiska`livo dobro {to taa dolgoo~ekuvana bo`ja svetlost, bo`ja radost i bo`ji odgovor na o~ekuvaweto ~ove~ko bile dadeni na starecot Simeon tokmu niz Bogodeteto Hristos" (protojerej A.[menan). I vsu{nost ovoj praznik n# potsetuva na sretnuvawe na ~ove~kata du{a so izvorot na `ivotot. Izvorot na svetlosta, izvorot na qubovta so daritelot na `ivotot. @ivotot na sveti praveden Simeon stanal "edna postojana podgotovka na radosnoto sretnuvawe so Hristos" (protojerej A.[.). "Veseli se i ti, star~e praveden, za{to si go primil vo pregratkite osloboditelot na na{ite du{i, koj ni daruva voskresenie", se veli vo troparot. Poznato e deka vo ~etiriesettiot den po ra|aweto na Isus Hristos (spored zakonot na Mojseja), presveta Bogorodica so pravedniot Josif go donele mladenecot Isus vo Erusalimskiot hram za da go pretstavat pred Gospoda i da prinesat `rtva. Pravedniot sveti Zaharie, tatkoto na Sveti Jovan prorok, prete~a i krstitel ja stavil Deva Marija vo Hramot na mestoto za devojki. Taa za~nala bez ma`, rodila bez bolki, ostanala pre~ista bez povreda na devoj~inskata ~istota, zasekoga{ Deva. Go rodila Hristos, rodila blagosloven presvetol plod, go rodila izvorot na ~istotata i se razbira deka ostanala ~ista. Go rodila natprirodno i jasno e deka kako Pre~ista nema potreba da dojde vo Hramot da se o~isti, no toa go storila za da poka`e pred svetot, kako {to pi{uva Arhimandrit Justin Popovi}: "Da bi poka`ala deka e poslu{na na zakonot a ne protiv nego". Trebalo zakonski sinot svoj prvenec da go posveti na Boga. So Isus vo race, so prikloneti kolena pred Boga go predala na Boga so zborovite koi go pogoduvaat srceto na ~ovekot: "Preve~ni O~e toa e Sinot tvoj koj go isprati da se ovoploti od mene zaradi ~ove~koto spasenie. Ete go onoj kogo ti pred vekovite si go rodil bez majka, jas po blagovolieto tvoe na krajot na vremeto rodiv bez ma`. Ete go prvorodeniot plod na utrobata moja, za~nat od mene, so duhot tvoj sveti i roden od mene na neiska`en na~in, kako {to ti edinstven znae{. Ete go prvenecot moj, no on e tvoj, na tebe sove~en i sobespo~eten... Zo{to od tebe sleze ne otstapuvaj}i od tvoeto bo`estvo... Primi go od mene Sinot tvoj, kogo ti go prinesuvam, da napravi{ so nego i so mene, kako ti e tebe voljata, i so negovoto telo i krv, koi gi zede od mene, da go otkupi{ ~ove~kiot rod". Potoa Presveta Bogorodica go dala Hrista vo racete na prvosve{tenikot Zaharie, tatkoto na sv. Jovan Krstitel, na Bo`jiot sluga, {to zna~elo kako da go prenela vo racete na samiot bog. Sv. Simeon zabele`al kako od Pre~istata Deva zra~i ~udna bo`estvena svetlost i zablagodaruvaj}i mu na Boga, dr`ej}i go Hristos vo racete rekol: "Sega go otpu{ta{ svojot sluga vo mir, Vladiko, spored zborovite Tvoi; za{to o~ite moi go vidoa spasenieto Tvoe, {to si go podgotvil pred liceto na site narodi: svetlina za prosveta na neznabo{cite i slava na tvojot narod izrailov". Sv. Simeon prorekol za stradawata na Bog i negovata majka: "A i na Tebe samata me~ }e ti ja probodi du{ata, za da se otkrijat mislite na mnogu srca". Na toj slaven den, Bog ja udostoil, svetata vdovica, proro~icata Ana, da go vidi Hrista i da objavi deka e toa o~ekuvaniot Mesija.