ISUS HRISTOS I MAKEDONCITE

Materijalot }e go zapo~neme so edna izvonredno zna~ajna izjava (moto na ovoj feqton), koja go potvrduva seto ona {to dosega go pi{uvavme, a toa e faktot deka anti~kite Makedonci se vistinskite anti~ki predci na dene{nata makedonska nacija. Deka ovaa vistina stanuva masovno prifa}ana ne samo od Makedoncite, tuku i od visokite crkovni dostoinstvenici na MPC, najdobro zboruva izjavata na po~ituvaniot Mitropolit polo{ko-kumanovski g. Kiril, dadena za vesnikot "Nova Makedonija" (2.10.1999). Vo ovaa izjava Mitropolitot na MPC sosema jasno potencira deka nie-Makedocnite sme eden od najstarite narodi na svetot. Izjavata na Mitropolitot glasi:

"Na{ite makedonski koreni gi nao|ame vo najdrevniot dokument, rodoslovnata tablica od Desettata glava na knigata Bitie, kade od Boga, preku prorokot Mojsej, Makedoncite sme vbroeni vo redot na najdrevnite narodi, a Makedonija e oven~ana so slavata na najstarite dr`avi".

A, sega da po~neme so na{ata tema.

Biblijata e najpreveduvanata i naj~itana kniga na svetot. Ovaa Sveta kniga za hristijanite i delumno za Evreite (koja ja po~ituvaat i muslimanite), kako {to znaeme e podelena na dva glavni dela - Star i Nov zavet. Nastanite opi{ani vo Biblijata, pove}e ili pomalku, se poznati vo po{irokata javnost. Me|utoa, ona {to e nedovolno istra`eno e odgovorot na pra{aweto: Imaat li Makedoncite nekakvo u~estvo vo sozdavaweto na sodr`inata na ovaa Sveta kniga?

Poznato e deka hristijanizacijata na Evropa zapo~nala preku Makedonija, konkretno preku prvite hristijanski zaednici {to ovde gi osnoval sveti Pavle na {to vo prodol`enie podetalno }e se zadr`ime.

No, dali e toa s# {to e povrzano so Biblijata koga se vo pra{awe Makedoncite? Odgovor na ova dava isklu~itelno vrednata kniga od d-r \or|i Pop-Atanasov pod naslov: "Biblijata za Makedonija i Makedoncite" (Menora, Skopje, 1995). Vo ovaa kniga stru~no i pedantno se obraboteni site spomnuvawa na Makedonija i na Makedoncite vo Svetoto pismo, nadopolneti so nu`ni objasnuvawa. Kako mo`no dopolnuvawe na prezentiranite podatoci vo knigata od d-r Pop-Atanasov, nastanato kako rezultat od istra`uvawata {to jas gi sprovedov, utvrdiv deka postojat argumenti i seriozni pretpostavki deka Makedoncite ostavile svoj beleg i vo drugi bibliski segmenti, bez da bidat sekoga{ direktno spomnati kako "Makedonci". Taka, na primer, postojat osnovani indicii deka li~no Isus Hristos, za vreme na svoeto dejstvuvawe, ostvaril pove}e sredbi so brojni Makedonci. Isto taka postojat silni indicii i deka nekolku klu~ni li~nosti povrzani so dejstvuvaweto na Isus Hristos bile etni~ki Makedonci. Takvi, pred s#, bi mo`ele da bidat svetiot apostol Filip, potoa svetiot evangelist Luka, potoa svetiot propovednik Filip i nekoi od negovite pridru`nici, a mnogu verojatno i li~no carot Herod Veliki (kaj nas poznat kako Irod Veliki i del od negovata dinastija vo ~ie vreme na vladeewe se rodil i bil raspnat na krst Isus Hristos. Najpoznat pripadnik na ovaa dinastija bil sinot na Herod Veliki, koj se vikal Herod Antipa i po ~ija naredba mu bila otse~ena glavata na sveti Jovan Krstitel. Postojat i drugi va`ni li~nosti od toa vreme za koi isto taka ima odredeni indicii deka bi mo`ele da imaat makedonsko poteklo.

Zna~i, navistina se raboti za golemi i poznati imiwa od toa vreme. Pa, zarem e mo`no site tie da bile Makedonci? Zarem ne e presmelo takvo ne{to i da se pomisli? Od kade Makedonci vo neposrednata okolina na Isus Hristos? Vo prodol`enie }e se obideme vrz osnova na argumenti, no i vrz osnova na logi~ni zaklu~oci, da ja potkrepime opravdanosta na postoeweto na ovie prepostavki.

Pred da gi izneseme gorespomenatite podatoci dol`ni sme da dademe malku po{iroka elaboracija vo koja }e poso~ime na nekoi fakti, koi vo na{ata dosega{na istoriografija re~isi voop{to ne bea tretirani.

Najnapred da ka`eme ne{to vo vrska so mestoto kade {to se odigrale site najzna~ajni nastani od Svetoto pismo, a toa e Svetata zemja (Palestina).

Vo svetskata istoriografija dobro e poznato deka so Svetata zemja (celosno ili delumno) so vekovi vladeele Makedoncite. Imeno, po osvojuvaweto na Bliskiot Istok od strana na Aleksandar Makedonski ovie predeli vlegle vo sostavot na Makedonskata Imperija.

Osvojuvaweto na Svetata zemja od strana na Makedoncite go spomnuvaat site biografi na Aleksandar Makedonski. Me|utoa, najgolem del od niv samo beglo go spomnuvaat ovoj nastan, zadr`uvaj}i se prete`no na makedonskata opsada na gradovite Tir i Gaza. Ova donekade e razbirlivo ako se znae deka `itelite na gradot Tir dolgo vreme ne sakale da im se predadat na Makedoncite, izjavuvaj}i deka }e ostanat verni na persiskata vlast pod koja dotoga{ se nao|ale. Sepak, po sedum meseci opsada, Tir bil zazemen i uni{ten od Makedoncite.

Taka, na primer, Aleksandroviot biograf Plutarh samo kratko go opi{uva osvojuvaweto na Svetata zemja od strana na Makedoncite. Toj go spomnuva ovoj nastan samo vo glavite 25 i 26 vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski. Pritoa Plutarh najmnogu se zadr`uva na opisot na opsadata na Tir, a samo beglo spomenuva deka Aleksandar Makedonski ja zazel i Gaza ("Aleksandar Makedonski", Detska radost, Skopje, 1994).

Me|utoa, pove}e detali za prestojot na Aleksandar Makedonski vo Svetata zemja dava eden drug anti~ki istori~ar, koj e mnogu malku poznat i obraboten vo na{ata nauka. Se raboti za anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij. Negovoto delo ima posebna te`ina zatoa {to toj bil Evrein, {to zna~i deka toj od poinakov aspekt gledal na toga{nite slu~uvawa vo odnos na anti~kite gr~ki i latinski istori~ari, koi gi opi{uvale ovie nastani.

Bidej}i vo ovoj feqton pretendirame da opfatime del od istorijata na Svetata zemja tokmu od periodot koga so nea vladeele Makedoncite (no i ne{to podocna, t.e. periodot do prvite decenii vo novata era), nezamislivo e da go storime ova bez konsultirawe na delata na Josif Flavij. Ovde malku }e se oddale~ime od temata za da ka`eme nekolku zborovi za ovoj dreven evrejski istori~ar. Ova poradi faktot {to vo prodol`enie }e citirame pove}e izvadoci od negovite dela.