Soedinetite Amerikanski Dr`avi se na patot za redefinicija na sopstvenata politika na Kosovo. Itnata pri~ina mo`e da se najde vo zastra{uva~kata situacija na terenot. Minatata nedela be{e zgolemeno nasilstvoto pome|u etni~kite Albanci i Srbi; ova ne be{e ne{to za {to se zalagaat SAD koga ja izvr{ija intervencijata minatata godina. Zaradi ova, kako i nekoi drugi pri~ini, izgleda deka Va{ington sega e vo proces na redefinirawe na svojata uloga i sosema mo`ni se podgotovkite za povlekuvawe na sopstvenite sili.

S# pove}e i pove}e se pojavuvaat znaci deka Soedinetite Amerikanski Dr`avi baraat na~in za promena na pozicijata na Kosovo, skoro edna godina otkako gi predvodea silite na NATO vo konfliktot okolu provincijata. Minatata nedela vo Evropa, amerikanskiot sekretar za odbrana Vilijam Koen sugerira{e deka amerikanskite sili se pretvoreni vo policajci koi ne go sakaat nitu voenite komandanti, nitu politi~kite lideri. Osven toa, vo Va{ington se sozdava slu~aj so obvinuvawa na Evropa deka pravi mnogu malku za da pomogne vo kontrolata vo Kosovo. Vo poslednata nedela gradot Mitrovica na Kosovo be{e scena na samoto nasilstvo i haos koi NATO otsekoga{ se bore{e da gi odbegne.

U{te od samata intervencija na Kosovo, re~isi pred edna godina, edni od najinteresnite nastojuvawa bea obidite na seriozni analiti~ari i eksperti na Balkanot da gi razotkrijat skrienite pri~ini zad koi stoi predvodni{tvoto na SAD na intervencijata vo minatiot mart. Oficijalnata pri~ina za konfliktot be{e toa {to SAD sakaa da go zaprat genocidot vo Kosovo. Osobeno vo Evropa, ova be{e sfateno kako javno opravduvawe zad {to stojat skrieni nameri. Teoriite sugeriraa deka skrienite mini, pa duri i kontrolata na industrijata za telekomunikacii bea vistinskite pri~ini za intervencijata. Edna cela industrija be{e razviena za da gi razotkrie motivite zad dva i pol meseci dolgiot konflikt.

Realnosta, me|utoa, e mnogu pove}e prozai~na i na nekoj na~in, pove}e alarmantna! Predvodeweto na itnervencijata od SAD be{e predizvikana onaka kako {to re~e amerikanskata Vlada. Postoeja izve{tai za sproveduvawe na holokaust vo Kosovo. Kritikuvani zaradi neuspehot da go zaprat genocidot vo Ruanda i obvinuvani za nedeluvawe vo Bosna, administracijata na Klinton se pla{e{e od u{te eden ko{mar pred javnosta vo vreme koga doma{nite skandali i onaka ja ocrnuvaa adminstracijata.

Administracijata go smeta{e Kosovo kako operacija so nizok rizik i so visok pridones. Administracijata ne o~ekuva{e pro{iruvawe na konfliktite, imaj}i go predvid iskustvoto vo Bosna, deka jugoslovenskiot pretsedatel Slobodan Milo{evi} ne }e mo`e za da ja izdr`i prodol`enata kampawa na bombardirawata. O~ekuvaj}i povtoruvawe na nastanite od Bosna - koga kusata kampawa na bombardirawa be{e prosledena so brza kapitulacija - administracijata be{e zate~ena nepodgotvena, koga vojnata prodol`i da se vle~ka. SAD bea izmameni i frleni vo vojna so limitiran strategiski interes od koja SAD ne bi mo`ele da se povle~at. Posle s#, Milo{evi} be{e pretstaven kako monstrum. A, administracijata ne mo`e{e da pregovara so eden monstrum.

NATO i SAD na krajot uspeaja nekako da iskonstruiraat pobeda minatiot juni koga silite na NATO go okupiraa Kosovo. No, nivnoto doa|awe ne donese ni{to li~no na zatvorawe na slu~ajot. Sosema sprotivno. Alijansata zapo~na okupacija bez kraj vo koja misijata ne korespondira{e so realnosta na terenot. Misijata na NATO - silite be{e da ja za{titat bezbednosta na celoto naselenie. Realnosta be{e vo toa {to silite na NATO, nasproti nivnite nameri, deluvaa kako agenti na Osloboditelnata armija na Kosovo (OVK). Gerilcite na etni~kite Albanci ja iskoristija mirovnata operacija na NATO, kako sredstvo za institucionalizacija na ulogata na OVK vo provincijata. Efektot be{e vo pretvoraweto na `rtvite vo xelati, a mirovnicite na NATO vo naivni sredstva na revan{izmot na etni~kite Albanci.

Vo vakva situacija, NATO nikoga{ ne uspea da go najde balansot ili sopstveniot centar na gravitacija. NATO - trupite uspeaja da gi otu|at site strani - fakt {to be{e potcrtan so aktuelnite nasilstva vo Mitrovica. Vo pogolemi razmeri, nitu Va{ington, nitu Brisel nekoga{ se soo~ija so prostiot fakt. Vo regionot, preovladuva misleweto deka neutralnoto odnesuvawe e nevozmo`no; za NATO - trupite, nema{e neutralna pozicija od koja tie bi ja sprovele svojata operacija. Be{e o~igledno deka mirovnicite }e se najdat sebesi fateni vo vkrsten ogan pome|u Albancite, opredeleni da go zadr`at ona za koe tie mislat deka pobedile i Srbite, zna~itelno opredeleni da go povratat ona {to go zagubile. Milo{evi} ostanuva so kontrola vo Belgrad. Ni{to ne be{e re{eno.

Za Soedinetite Amerikanski Dr`avi iskustvoto od Kosovo gi naru{i klu~nite lekcii od iskustvoto od Vietnam. Povlekuvaj}i se od Jugoisto~na Azija, re~isi pred 20 godini, SAD se zakolnaa da ne bidat nikoga{ vovle~eni vo gra|anska vojna vo druga dr`ava. Vo Kosovo SAD bea zame{ani vo ne{to u{te polo{o, gra|anska vojna koja ne nudi ~ista strategija za izlez od nea. Posle s#, vojnata ne mo`e vistinski da zavr{i s# dodeka edna od zavojuvanite etni~ki grupi, ili drugata, ne bide kompletno izbrkana od regionot. U{te polo{o. Gra|anskata vojna e takva {to Soedinetite Amerikanski Dr`avi vo nea nemaat vistinski interes. Vo Vietnam, najmalku eden vid na logi~na stretegija mo`e da se potvrdi. No, ova ne be{e slu~aj so Kosovo, kade {to pridvi`uva~kiot motiv za zame{eanosta na SAD be{e zasnovan vrz humanitarni motivi.

Humanitarnoto pra{awe sega go presekuva drugiot na~in, bidej}i mirovnicite se pretvoreni od za{titnici vo konfuzni silexii, duri i vo o~ite na Albancite. Ovaa transformacija ne e gre{ka na trupite, koi s# u{te se sostaveni, voglavno, od borbeni edinici, izve`bani da odgovaraat na zakonite so pregolema sila. ^uvaweto na mirot, posebno vo haoti~na situacija, bara sosema poinakov na~in na ve`bawe - na~in kakov {to & se dava na policijata i od koja se ostanati sosema malku lica na Kosovo.

Za policijata e pova`no da bide od lokalnoto naselenie, otkolku da pomine niz vistinskata obuka.

NATO ima zemeno lu|e koi nikoga{ ne bile obu~uvani kako policajci na prvo mesto, frleni vo edna, za niv, sosema tu|a sredina i sega se razotkriva deka vakvoto re{enie ne dava rezultati.

Izgleda deka administracijata popoleka go priznava ludiloto na situacijata. Vo Minhen, minatata nedela, Koen izjavi: "Jas mislam deka toa go dostigna nivoto na zagri`enost i toa ne samo me|u ~lenovite na amerikanskiot Kongres, tuku i kaj voenite komandati. Tie se zagri`eni poradi mo`nosta za promena na misijata - deka vojnicite se povikani za da se anga`iraat na policiski zada~i za koi tie ne se soodvetno izve`bani i nie ne sakame tie toa da go pravat". Administracijata ve}e obelodeni deka situacijat6a se ottrgnuva od racete, deka silite ne se izve`bani za takva misija i deka nitu eden sega ne saka tie da ja sproveduvaat misijata.

Najinteresna e zabele{kata na Koen deka misijata e promeneta, se razbira deka takvo ne{to nema. Prirodata na misijata ostanuva ista. No, s# pove}e se pojavuva mislewe za promena: misleweto na administracijata na krajot se priklu~i kon realnosta na misijata koja pred skoro edna godina ja zapo~na so golem entuzijazam.

Kako rezultat na toa, pretstavnici na administracijata i ~lenovite na Kongresot baraat izlez. Bidej}i celosnoto povlekuvawe na silite na NATO e nevozmo`no bez eden pogolem haos, se pojavi drugo re{enie: da se obvinat Evropejcite i da se bara tie da podnesat pogolem tovar. Senatorot Xon Vorner, pretsedatel na senatskiot Komitet za voenite sili ve}e objavi deka vistinskiot problem na Kosovo e deka Evropejcite ne gi ispolnija svoite obvrski. Se pretpostavuva{e deka tie }e ispratat policija, kako i 35 milioni dolari za policiskite funkcii, no samo nekolkumina od prvite i ni{to od poslednoto nema pristignato.

Evropskite zemji da ja prezemat komandata za mirovnata operacija. Do april, kontingentot na EUROKORPS e predvideno da komanduva so mirvnite sili, predvodeni od NATO-KFOR. Pove}e od 350 oficeri od 5 zemji na EUROKORPS- Belgija, Francija, Germanija, Luksemburg i [panija - }e ja prezemat komandata vrz 50.000 vojnici na Kosovo. Ova se razbira nema da ja re{i sr`ta na problemot. Duri mo`e i da go vlo{i. SAD o~ajni~ki sakaat da ja minimiziraat izlo`enosta na napadi i `rtvite, nema da gi najdat svoite sili pod kontrola na {tabovite so sopstvena programa.

Me|utoa, Evropejcite ne se raspolo`eni za prezemaweto na celosna odgovornost za KFOR. Osven britanskata Vlada, ostatokot od Evropa poka`uva{e mnogu pomalku entuzijazam za vojnata. Pove}eto evropski vladi precizno ja predvidoa situacijata {to se razvi. Evropskoto gledawe be{e deka SAD se sopnaa vo situacija za koja tie im sovetuvale da bidat vnimatelni.

No, postojat daleku podlaboki pra{awa za evropskite vladi vo ovoj pogled. Edno e pra{aweto so Rusija. Pojavata na v.d. pretsedatelot Vladimir Putin i mnogu pogolemata agresivnost, antizapadwa~kata Rusija e rezultat od poslednata vojna. Evropskite vladi go gledaat krajot na vojnata na Kosovo, vo koja Rusite bea izmanevrirani i poni`eni, kako Pirova pobeda. Posebno Germancite, sega, mora da se spravuvaat so edna raste~ki neprijatelsko raspolo`ena Rusija - vo koja tie investiraa milijardi koi nema povtorno da gi vidat i ne se raspolo`eni da bidat znamenosci na edna operacija koja prodol`uva da gi iritira Rusite.

Navistinata, ruskiot faktor e izgleda edna od pri~inite zaradi koi SAD sakaat da izlezat. Odnosite na Va{ington so Moskva se raste~ki opasni. Nastrana od retorikata, kinesko-ruskiot samit vo mart pretstavuva serizona zakana za globalnite amerikanski interesi. SAD ne sakaat da vidat prodlabo~uvawe na kinesko-ruskite odnosi. Namesto toa, Va{ington treba da dade signal deka amerikanskoto prisustvo na Kosovo ne pretstavuva strategiska zakana za Rusija. Zapo~nuvaweto na procesot na povlekuvaweto mnogu }e pomogne. Problemot so ovaa strategija e deka Evropejcite ne e vozmo`no da gi zamenat Amerikancite kako celi na ruskiot bes.

Bidej}i amerikanskite sili se fateni vo vkrsten ogan me|u kosovskite frakcii, osnovata iracionalnosta na operacijata stanuva o~igledna. Vleguvaj}i vo gra|anska vojna, SAD ja izgubija ne samo `elbata, tuku i sredstvata za da go nametnat re{enieto. Re{enieto v raka, celosno albansko Kosovo, is~isteno od Srbite, ne e tolerantno. Povlekuvaweto na NATO i vra}aweto na Jugoslovenskata armija e nezamislivo. Kako dopolnenie na toa, silite na SAD se razret~eni so nivnoto preanga`irawe na globalno nivo, so minimalni strategiski pri~ini.

Izlezot od Kosovo }e se pojavi kako pra{awe na mesecite {to doa|aat, posebno vo kontekstot na amerikanskite pretsedatelski izbori. Administracijata na Klinton ja postavuva scenata za povlekuvaweto na najmal broj sili od Kosovo, ostavaj}i gi Evropejcite da se spravat so nego, a voop{to ne e jasno deka Evropejcite }e go napravat toa. Razmisluvaj}i za strate{kite i politi~kite pra{awa koi koincidiraat, Klinton izgleda deka }e se obide da go namali voenoto prisustvo na Kosovo. Me|utoa, ve}e spletkan vo nego, ne e jasno deka }e mo`e da se raspletka. Vo sekoj slu~aj izgleda deka toj se podgotvuva da go proba toa.

Prezemeno od STRATFOR.COM, Weekly Global Intelligence Update