Vo najgolemata partija na "Koalicijata za promeni" zapo~naa bespo{tedni vnatre{ni borbi

VMRO - DPMNE: RASKOLOT JA DO@IVUVA SVOJATA KULMINACIJA

Pi{uva: Dragi IVANOVSKI

Rakovodniot tandem Georgievski - Dimovska i pokraj prigrabuvaweto na celata vlast vo Partijata i dr`avata se soo~uva so sudniot den, ne mo`ej}i da dade odgovor za ogromnite proma{uvawa vo dosega{noto vladeewe, posebno za obidite za bugarizacija na Makedonija i nesposobnosta da napravi makar i minimalni promeni {to }e zna~at izlez od te{kata ekonomska i politi~ka kriza. Histeri~noto vladeewe kaj odredeni li~nosti od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE kako {to re~e Boris Zmejkovski, izrazeni niz ispra}aweto dano~ni inspektori vo JP "Drisla", so koja rakovodi spomenatiot eks-generalniot sekretar, vo firmata "BS" sopstvenost na aktuelniot potpretsedatel na VMRO-DPMNE Boris Stojmenov, kako i vo skopskata op{tina "Gazi Baba" kade gradona~alnik e Metodija Go~evski e pred s# izraz na nemo} i nervoza na "bugaromanite" vo borbata protiv "makedonistite"

Seto toa se odviva vo periodot na vnatrepartiski izbori na lokalno nivo po ekspresnite kadrovski promeni {to bea izvr{eni na niza op{tinski koordinatori po pretsedatelskite izbori, minatata godina. Ako se dodadat i podmolnite obvinuvawa vo samata Vlada, kako {to e ona za "qubovnite izrazi" na ministerot za odbrana i aferata za truewe so meso vo ARM, {to zna~i deka Nikola Kqusev e staven na listata za otstrel, obvinuvawa od "kriminalen" karakter pome|u kumanovskiot pratenik Nenad Ristevski i partiskiot "bos" vo ovoj grad Tomislav Stojanovski, fizi~kite presmetki vo partiskoto rakovodstvo od Kavadarci pred izvesno vreme i drugi nastani, jasno e deka preteranata lesnotija na vladeeweto na koe se nadeva{e "vrhovnoto" rakovodstvo e samo prazen son i ~ista iluzija.

Posebno e indikativen slu~ajot so "pobaranata ostavka" od aktuelniot pretsedatel na Unijata na mladi sili na VMRO - DPMNE, Filip Petrovski od "lu|eto okolu Dosta Dimovska", na "enkavedeovski na~in" i neuspehot toa da se postigne na posledniot sostanok na CK na UMS na koja voda~ot na studentskite i sredno{kolski demonstracii protiv voveduvaweto na albanski jazik na Pedago{kata akademija vo Skopje i pratenik vo Parlamentot, dobi neo~ekuvana poddr{ka od ogromnoto mnozinstvo ~lenovi na najviskiot organ na mladite. Toa zna~i u{te eden poraz na kadrovikot Dosta Dimovska, odnosno pobeda na kriloto ili na frakcijata na makedonistite na ~elo so Boris Zmejkovski, Boris Stojmenov, Metodija Go~evski i drugi otpadnati funkcioneri po ~istkite vo 1997 godina.

Boris Stojmenov, koj pove}e godini gi hrane{e nekoga{nite opozicioneri Georgievski i Dimovska ja do~eka sudbinata da mu se ispratat dano~ni inspektori vo negovata firma i koj dobro ja po~uvstvuva pogovorkata "rani ku~e da te lae", izjavi za "Ve~er" deka }e pobaral takva kontrola da se napravi i za drugite dvajca potpretsedateli Dosta Dimovska i Marjan \or~ev, a sekako i na Pretsedatelot, za da se vidi nivniot li~en imot i od kade mu e potekloto.

\or|i Naumov, kako pretsedatel na Komisijata za odnosi so verskite zaednici, denovive e proglasen za nepo`elna li~nost vo Avstralija i toa od strana na rakovodstvata na 14 crkovni op{tini koi s# u{te ja bijat bitkata so vladikata Petar zaradi odzemawe na crkovnite imoti, so {to u{te pove}e se naru{uva kredibilitetot na VMRO - DPMNE pred makedonskoto iseleni{tvo.

Seto toa poka`uva deka nekoga{nata nacionalna i patriotska partija do`ivuva seriozen raskol koj edna{ zasekoga{ }e gi ras~isti somnevawata ili vistinite za svoevidnoto skvernavewe na bazi~nata partiska programa koja koristej}i go svetoto ime VMRO na makedonskiot narod mu gi podotvori vratite na vekovnite o~ekuvawa za sozdavawe na nezavisna, samostojna i obedineta makedonska dr`ava. Vo eden demokratski ambient kade partiite se borat da go pridobijat narodot so svoeviden natprevar na idei, proekti i zamisli za podobra idnina na site gra|ani, VMRO - DPMNE so vakvo rakovodstvo nema {to da bara na makedonskata politi~ka scena bidej}i nesposobnosta, neiz`iveanosta i al~nosta na li~nostite na najistureni partiski i dr`avni funkcii koga i da e }e ja urnisaat partijata i pokraj ve{tinata na vleguvawe vo koalicii so drugi partii koi vo toa ja gledaat kone~nata {ansa za ostvaruvawe na svoite golemoalbanski (Arben Xaferi) ili megalomanski iluzii (Vasil Tupurkovski).

So cel da go ilustrirame goloto naveduvawe na fakti za sostojbata vo partijata VMRO - DPMNE koi se tolku lo{i {to zapo~naa da se formiraat duri i komiteti za nejzino spasuvawe, kako onoj vo Kumanovo, ili pak na veteranite na VMRO vo Bitola, a se zapo~na i so upatuvawe na javni pisma do rakovodstvoto vo koi se postavuvaat niza pra{awa od su{tinski karakter za odnesuvaweto na najvisokoto rakovodstvo, kakvo {to e i doluobjavenoto pismo {to go prezedovme od vesnikot "Makedonija denes".

OTVORENO PISMO DO QUP^O GEORGIEVSKI I DOSTA DIMOVSKA

Sega{noto VMRO - DPMNE voop{to ne li~i na onaa VMRO - DPMNE, koja osum godini se bore{e za osvojuvawe na vlasta i gi {tite{e interesite na narodot. Rakovodstvoto, na ~elo so Qub~o Georgievski i Dosta Dimovska, gi predade osnovnite programski na~ela na Partijata i smetam deka toa kako bumerang }e im se vrati na zastranetite lideri, koi pove}e vodat smetka za svoite biznisi i drugi li~ni interesi, otkolku za Partijata i gra|anite koi so simpatii gledaa na nea celi osum godini.

Po dvegodi{no vladeewe, neverojatnata energija na "re`imot" na Georgievski i Dimovska, {to ja tro{at za da ja razgradat Republika Makedonija, o~igledno, go ima svoeto izvori{te vo `elbata na nositelite na proektot da gi prenaso~at istoriskite tekovi, da gi uni{tat faktite i realnosta. I, sega, vo nivnoto vladeewe, kakvo e nacionalnoto lice na Makedonija?... Zaglaveno vo kalta na "novata balkanska politika" na Georgievski.

Nacionalnata politika, ekonomijata, kulturata, odbranata, strategijata.... elementi koi ja davaat slikata za Republika Makedonija, pove}e od s# ja pravat zemjata konfliktna, kako voved vo edna seriozna kriza, koja{to vo nedostig od "kormilar", otvora prostor i osiluva stratezi, koi svoite nacionalni interesi i strategii gi plasiraat tolku mnogu na ovoj prostor (Bugarija, Albanija). Za vreme na kampawata za parlamentarnite izbori vo 1998 godina, glavniot atribut na nadvore{nata politika (na sosednite dr`avi) be{e takanare~enata "pozitivna energija", koja ostro ja kritikuva{e politikata na ekvidistanca na prethodnata Vlada kako glaven generator na nere{enite pra{awa so sosedite. Vo stilot: koga }e dojdeme na vlast, }e go re{ime "jazi~niot spor" so Bugarija, sporot okolu imeto {to ni go nametna Grcija, }e se relaksira me|uetni~kata tenzija, }e se iscrtaat delovite od granicata so severniot sosed. Izminaa celi dve godini, problemot so imeto s# u{te postoi, severnata granica i ponatamu ne e celosno odbele`ana. Razre{uvaweto na "jazi~niot spor", na koj mu kumuvaat SAD i Germanija, vsu{nost be{e sramen ~in, vo koj makedonskiot jazik be{e sveden na ustavna kategorija, spored toa - menliva, kako {to e menliv i samiot Ustav. Takanare~enata "me|uetni~ka tenzija" sega e samo zameneta so nov termin - relaksacija na me|uetni~kite odnosi. So prosto pre{altuvawe na nekoga{noto nezadovolstvo na radikalnite lideri na albanskoto malcinstvo vrz celokupnoto makedonsko mnozinstvo. I, namesto vetenite brzi re{enija, gra|anite na Makedonija stapisano gledaa kako "pozitivnata energija" na trojnata koaliciona Vlada uriva, razgraduva i frla pod noze s# {to se sozdavalo niz istorijata na Makedonija i na makedonskiot narod, s# {to na planot na me|unarodnoto etablirawe na nezavisnata makedonska dr`ava so maka be{e sozdavano. Gledaa kako Bugarija politi~ki, a Grcija ekonomski ja okupiraat na{ata zemja. A tretiot koalicionen partner vo Vladata, s# u{te neregistriranata DPA na Arben Xaferi, ja prezema i dr`avnata vlast vo zapadniot del na Makedonija i gi kreira odnosite na oficijalno Skopje i so Tirana i so "novata vlast" na Ha{im Ta~i od Kosovo. Zna~i, noviot lider na Zapaden Balkan gi soo~i interesite na Bugarija i na Grcija na makedonska po~va i ja revitalizira granicata kon Albanija.

Vo imeto na "dobrososedskite odnosi" so Bugarija i vo imeto na "pozitivnata energija" kon istite, minatata godina, vo Rim, za vreme na ~estvuvaweto na denot na bra}ata Kiril i Metodij, za prvpat, delegaciite na Makedonija i Bugarija zaedni~ki se poklonija na mo{tite na sv. Kiril vo rimskata Bazilika. Makedonija i nejzinata dr`avno-crkovna delegacija dosega vo Rim polaga{e venec oddelno od bugarskata delegacija za da ja istaknat svojata nacionalna i dr`avna posebnost, kako i crkovna samobitnost. So toj gest na Georgievski se ovozmo`i oficijalizirawe na politikata za rasprodavawe na makedonskata samobitnost i smestuvawe na na{ata dr`ava pod kapata na bugarskata nacionalna i dr`avna politika!..., spored koja, Makedoncite se "komunisti~ka tvorba" i "izmislena nacija" od politi~ki pri~ini za da mo`e da se "otkine" od "bugarskiot koren". Dali gospodine, nie ova navistina go posakuvame, isto kako i takanare~eniot univerzitet vo Mala Re~ica, kako i dvojazi~nosta? Vo kontekst na ova, da ve potsetime deka po povod studentskite protesti vo vrska so ovoj univerzitet, stavot na na{ata partija be{e kategori~no jasen: edinstven obrazoven sistem i nedelivost na makedonskata dr`ava. Gospodine Georgievski, ne stanuva li ovde pra{awe za eden dobro smislen paravan, zad koj se krijat apetitite na albanskoto malcinstvo, predvodeno od golemoalbanskite {ovinisti i separatisti (na ~elo so Xaferi) za sozdavawe na golema Albanija vrz urnatinite na Makedonija? Status na univerzitet na albanski jazik zna~i izdignuvawe na albanskiot jazik na nivo na oficijalen dr`aven jazik. [tom eden jazik e oficijalen vo edna dr`ava, toa zna~i deka pripadnicite koi go zboruvaat pretstavuvaat narod, od {to, pak, proizleguva pravoto na samoopredeluvawe do otcepuvawe i zdru`uvawe so drugi. Zna~i, tuka e poentata da se zdobijat so ova pravo da im se legalizira statusot na narod, na federalna edinka, a potoa ve}e gi imaat argumentite i so blagoslov na Evropa }e go ostvarat sonot nare~en golema Albanija.

U{te mnogu temi ostanuvaat za raspravawe, u{te mnogu vetuvawa koi ostanaa samo "veter vo magla", za koi }e mora da se zboruva javno.

VESNA \OR^EVA

SOVETNIK VO SOVETOT NA GRAD SKOPJE OD VMRO-DPMNE