MAKEDONIJA - ARHEOLO[KA RIZNICA

Retko koja zemja vo svetot e prebogata kako na{ata so arheolo{ki naodi od raznite civilizacii koi ja naseluvale, site del od na{ata istorija. Kako ilustracija za toa kolku e golemo arheolo{koto bogatstvoto na Makedonija svedo~i izjavata na eden profesor po arheologija, koj veli deka koga }e mo`at da kopaat ednostavno ozna~uvaat eden kvadrat kade bilo i se po~nuva. Arheolo{kite iskopini pretstavuaat del od kulturniot turizam so koj se privlekuvaat stranski turisti. Patem, tie, vleznicite, restorantite, hotelite i prodavnicite koi gi koristat, obi~no gi pla}aat vo dolari ili marki i tamu se vrabotuvaat na{i sogra|ani. Turizmot pretstavuva edna od najva`nite industrii vo zemji kako Grcija, Italija, Francija, [panija i drugi. Taka treba da bide i kaj nas i zatoa mora da & se posveti najgolemo vnimanie na arheologijata, preku obezbeduvaweto na finansiski sredstva za iskopuvawe i ureduvawe na arheolo{kite lokaliteti. Jasno e deka Vladata ne raspolaga so golemi sredstva za ovaa dejnost i zatoa mora da se pronajdat drugi kreativni na~ini kako toa da se napravi. Eden na~in e sklu~uvawe dogovori so stranski institucii i univerziteti, koi bi platile da dojdat tuka i da kopaat. Bi mo`elo, na primer, 10 % od najdenoto da im se pokloni vo zamena za izgradba na muzei i drugi sli~ni strukturi. Artifaktite bi bile izlo`uvani vo nivni muzei vo svetot, koi }e n# reklamiraat sekoj pat koga }e bidat videni: "Pronajdeno vo Makedonija". Alternativata e na{ite nao|ali{ta 100 % da bidat kradeni i izvezuvani vo stranstvo so korist samo za aramiite ili pak da le`at neiskoristeni za idnite generacii. Me|u drugoto, Vladata treba najitno da intervenira so zakoni so koi }e se nagraduvaat gra|anite, koi }e pronajdat arheolo{ki iskopini. Ima soznanie deka denes, poedinci ~esto gi uni{tuvaat starinite od strav od konfiskacija na imotot od dr`avata ili pak drugi posledici.

Napis pod vakov naslov neodamna se pojavi vo redakciskite komentari na eden od podobrite dnevni vesnici vo Makedonija. Se nadevam deka kolegite nema da se lutat ako gi napadnam malku i da gi predizvikam na diskusija za ova bolno pra{awe, koe nepotrebno gi deli Makedoncite i uka`uva na na{ata nesposobnost za konsenzus okolu osnovni pra{awa, koi se del od na{iot identitet i koi ume{no se koristat od onie koi ne ni go mislat dobroto (ne mo`am da gi nare~am neprijateli, bidej}i Vladata veli deka takvi nemame). Vsu{nost, pra{aweto bi trebalo da bide vaka, a jas im go postavuvam na kolegite: Koe e znameto na Makedonija? Za da bide zname na Makedonija treba da sodr`i simbol, koj }e bide op{toprifaten od site Makedonci, kade i da se nao|aat. Takov simbol edinstveno e Sonceto od Kutle{ (a ne Vergina kako {to pi{uvaat kolegite), koe gi obedinuva Makedoncite od Voden, Melburn, Wujork, Petri~ i Buenos Aires. Zna~i toa e znameto na Makedonija. Za `al, toa ne e taka vo Skopje, Bitola i Ohrid. Tuka, bezmislenata propaganda poddr`uvana od minatata vlast go satanizira najsilniot makedonski simbol i gi podeli patriotite so rezultati koi mo`eme da gi ~itame vo pe~atot sekojdnevno. Da se razbereme edna{ zasekoga{: Sonceto od Kutle{, NE E PARTISKO ZNAME na VMRO-DPMNE (simbolot ve}e ne postoi kako partiska oznaka), tuku e zname na makedonskite patrioti. Zatoa, Pretsedatelot ne zgre{i koga prisustvuva{e na Sobirot vo Toronto, kade {to ednistvenoto zname be{e Sonceto od Kutle{. Naprotiv. Kolegite so pravo pi{uvaat deka toa zname go smenivme pod stranski pritisok. Toa zna~i deka sega{novo e rezultat na pritisok, na prisila, na poni`uvawe. Kako takvo e razbrano me|u Makedoncite vo svetot i nikoj ne mo`e da o~ekuva eden narod da saka takov simbol. Ne e samo znameto ona {to n# deli. Dodeka Bugarite gi vikaat svoite sonarodnici od svetot da im pomognat za vlez vo EU (kako vsu{nost site zemji vo svetot), nie (popametnite) gi vikame Germancite i Britancite koi se ve}e ~lenovi na EU i koi, vi garantiram, kako patrioti, vo prv plan }e gi ~uvaat nivnite, a ne na{ite interesi.

Sekoja ~est na Majka Tereza. Sekako zaslu`uva da stane svetica. No, mojot komentar ne e za nea, tuku za lagite koi se {irat, tuka okolu nea. Posebno onaa, koja veli deka svetot ja poznaval Republika Makedonija zaradi nea. Toa apsolutno ne e to~no. Vo svetot site znaat deka taa e Albanka, rodena vo Jugoslavija, a mnogu retko se spomnuva Makedonija. Sum videl duri i knigi koi velat deka bila rodena vo Skopje, Albanija. Povtoruvam: sekoja ~est na Majka Tereza i ubavo e toa deka ima nagradi i spomenici vo nejzina ~est. Nare~ete me nacionalist ako sakate, no jas isto taka bi sakal da vidam spomenik na Filip II, Aleksandar Makedonski ili ^ento, koj bi go krasel centarot na plo{tadot Makedonija. No, za `al, {ansa za takvo ne{to nema, osven ako jas i vie ne sobereme pari i go izgradime. I toga{, verojatno nema da ni dadat dozvola da go podigneme. Me|utoa, denovive Adventisti~kata crkva dobi dozvola vo Domot na ARM, vo prepolni sali da ja {iri svojata vera. Na{ata dr`ava, s# pove}e nalikuva na onaa: "Koga ma~kata ja nema, gluvcite oro igraat". Koj e ma~kata, a koi se gluvcite, vi prepu{tam da re{ite.

Vo maloumnite gluposti ve{to {ireni od bugarskata propaganda vo Makedonija eden od najubavite biseri e proglasuvaweto na ovoj ili onoj grad vo Makedonija za “tradicionalno najbugarski”. Kako takvi sme slu{nale deka bile [tip, pa Ohrid, pa Bitola, a i Prilep “kade {to Bugari `iveele otsekoga{ i narodot tamu otsekoga{ se ~uvstvuval kako bugarski” i seto toa }e go potkrepat so nekoe pismo na “blagonade`ni Bugari” (~itaj prodadeni za nekolku gro{a, bednici), vo koi tie samite sebesi se vikaat “Bugari”. Ne krijam deka nekoi od na{ite kvazi-intelektualci pa|aat na vakvi evtini trikovi. Toa e i celta na propagandite. Za na{a sre}a, postojat u{te za~uvani dokumenti od koi mo`e da se sogleda vistinata. Neodamna takov dokument, dosega nepoznat vo na{ata javnost, be{e pronajden od eden na{ sorabotnik. Dokumentot e “doverlivo” pismo od bugarskiot “trgovski” agent od Bitola, do negoviot minister vo Sofija vo koj se `ali deka na prilep~ani vo 1904 g. im bilo sosema seedno dali }e gi smetaat za Srbi ili za Bugari. Vo kritikata se vklu~eni, pokraj golem broj gra|ani, i eden sve{tenik, a i “vnatre{nata organizacija”. Agentot veli deka za prilep~ani “narodnosta nema nikakvo zna~ewe”. Poznavaj}i gi prilep~ani, siguren sum deka }e se slo`ite deka za niv narodnosta ima GOLEMO zna~ewe, no onaa makedonskata. Ona {to agentot ne uspeal da zabele`i e deka tamu samo bugarskata (ili srpskata) narodnost se bez zna~ewe, a i sekade kade {to `iveat Makedoncite.