Gledano odnadvor

EKSKLUZIVNO: TEROR-TURIZAM

Pi{uva: Slavko MANGOVSKI

Ili ako sakate pove}e turizam na terorot, bidej}i terorot e ona {to gi do~eka gr~kite turisti, pri nivniot neodamne{en prestoj na Popova [apka. Grupata be{e sostavena od vidni li~nosti od Solun, me|u koi se nao|a{e i {efot na policijata od ovoj grad, direktorot na fabrikata "Nestle" i drugi vidni li~nosti, zaedno so svoite semejstva. Lu|eto do{le, me|u drugoto, da se zapoznaat so na{ite ubavini, a neminovno i so nas. Pominale denovite koga za niv bevme "\upcite od Skopje". Sega mo`eme da bideme i prijateli, a site znaeme kolku vredi toa za podobruvawe na na{ite odnosi i re{avawe na problemite, koi gi opteretuvaat. Zaedno, mo`eme da vodime biznis, kako {to toa go doka`aa turisti~kite agencii, koi go organiziraa ova patuvawe, koe treba{e da bide prvo od dolgata serija poseti. Turizmot e edna od najprofitabilnite, naj~istite i najblagorodnite industrii. Na mnogu zemji turizmot im pretstavuva najgolem izvor na priliv, na stranska valuta. Posebno zna~ewe, turizmot ima za nas: na{ite ubavini vredat mnogu i mo`at da donesat mnogu, od vrabotenost do promocija na na{ata kultura. Za `al, vakvi slu~ki ne smeat da se toleriraat. ^udno izgleda faktot deka za slu~ajov kaj nas se zboruva kako za voena tajna. Dali za toa, pri~ina e prisustvoto (s# u{te nepotvrdeno) na nekoi li~nosti bliski do edna od partiite na vlasta?

(Pove}e vo tekstot "TEROR-TURIZAM")

GOCE

Denovive se odbele`aa 128 godini od ra|aweto na eden od najgolemite li~nosti vo makedonskata istorija. Za ovoj golem sin na makedonskiot narod prodol`uvaat da se {irat zabludi od tipot "Goce se ~uvstvuval Bugarin". Kade e izvorot na taa propaganda mo`e da se naseti. Kakvi se nejzinite celi se znae. Za maloumnite, koi bi veruvale na vakvi gnasni lagi ja prenesuvame ovaa fotografija, verojatno od prviot makedonski film, snimen od Arseni Jovkov. Slikata go prestavuva prenosot na koskite na Goce Del~ev vo Sofija vo 1923. Napisot na kov~egot veli: "Gi zakolnuvame slednite generacii da gi zakopaat ovie koski vo prestolninata na nezavisna Makedonija". Kolku bugarski patrioti poznavate koi sakaat koskite da im bidat zakopani vo nezavisna Makedonija?

NOVA NACIJA

Kako {to sme bogati so razni nacii i nacionalnosti, vo posledno vreme prisustvuvavme na tivkoto formirawe na edna nova nacija me|u nas i taka ponatamu podeluvaj}i ja na{ata nacionalna celost. Se raboti za nacijata na firomci ili bajramci, ako pove}e sakate. Verojatno ima nekoj od taa nacija vo va{ata blizina, no vo slu~aj da ne mo`ete da go prepoznaete }e vi pomognam. Firomcite/bajramcite velat deka se Makedonci-slavjani (spored toa Slavomakedonci), koi poteknuvaat od Slavjanite, koi do{le od zad Karpatite i nemaat ama ba{ ni{to so anti~kite Makedonci i se ubedeni deka Aleksandar bil Grk. Tie velat deka (ne)imeto FYROM nie sme go prifatile i spored toa nema zo{to da barame promena. Naj~esto, vakvite vo me|unarodnata po{ta go polzuvaat toa (ne)ime FYROM. Mnogu od niv }e ve ubeduvaat deka Makedonija e premala da bide sama i treba da se priklu~i kon nekoi od sosedite. Drugi kvaliteti na ovaa nacija e deka e super-demokratska, super-kosmopolitska, super-istori~arska, super-{to bilo, za niv dr`avnite i nacionalnite interesi ne postojat ili se od sekundarna va`nost. Kon makedonskoto zname so 16-krakoto Sonce od Kutle{ tie se odnesuvaat kako |avolot kon svetata voda. Edinstvenata druga rabota, koja kaj niv predizvikuva pogolem u`as e makedonskiot nacionalizam. Od druga strana, na{iot u`as e sepak pogolem i najgolem, bidej}i takvi n# vladeat od osamostojuvaweto do denes.

ARA^INOVO

Predupreduvawata upateni kon MVR, da vnimava slu~ajot na ubistvoto na trite policajci od "napad na mafijata na makedonskata dr`ava" da ne se pretvori vo "eve u{te eden dokaz kako nevini Albanci se maltretiraat vo Makedonija" i spored toa "imaat pravo da baraat otcepuvawe" ne se poslu{aa. Ovaa vlast mora da razbere deka pomina vremeto na tepaweto i deka `iveeme vo epohata na CNN. Onoj, koj go znae toa odi napred, a drugite ostanuvaat. Nie, za `al, doka`avme, za vreme na kosovskata kriza, deka ne sme svesni za toa i ne znaevme da go iskoristime prisustvoto na iljadnici novinari, za da gi zapoznaeme so na{ite problemi. U{te po`alosno e deka ne u~ime od gre{kite i prodol`uvame da gi povtoruvame. Do koga?