Na 31.1. po stariot kalendar, vo Makedonskata pravosavoslavna crkva se proslavuva golemiot stolb na crkvata Hristova SVETI ATANASIJ VELIKI, ARHIEPISKOP ALEKSANDRISKI. Svetitelot e roden vo Aleskandrija vo 296-tata godina. Negovite roditeli bile nabo`ni hristijani. Ja izu~il svetskata filozofija, no i svetite knigi na Stariot i Noviot zavet. Sv. Antonij Veliki mu bil duhoven otec. Sv. Atanasij Veliki `iveel strog podvi`ni~ki `ivot. Bil |akon kaj arhiepiskop Aleksandar. Prisustvuval na Prviot vselenski sobor odr`an vo Nikeja vo 325-tata godina, kade do{la do izraz negovata u~enost, negovoto dobli`uvawe do Boga, ostroumnost i sfa}awe na vistinskata pravoslavna vera. Zatoa uspeal Arijevata eres da ja sozbie bogomudro. Na Soborot uspeal da doka`e deka Arijevata eres e "antihristijanstvo i satanizam", na nego "Svetite oci go prokolnale Arie i go isfrlile od crkvata Hristova". Sv. Atanasij go sostavil simbolot na verata i bil usvoen na Nikejskiot sobor. Svetitelot bil izbran za Arhiepiskop Aleksandriski i uspe{no upravuval so crkvata Hristova pove}e od 40 godini. Golemiot u~itel na Hristovata nauka, bil kleveten od bezbo`nicite, i skoro celiot svoj `ivot go pominal progonuvan od ereticite i toa od carevite Konstancie, Julijan, Valent i od eretikot Arije i negovite sledbenici. Bil progonuvan i od episkopot Evsevie Nikomidiski. Se kriel vo pustini, vo razni ku}i i drugi mesta od 335 do 337 godina. Po sramnata smrt na Arie, eretikot koj & nanel golemo zlo na crkvata Hristova, i ja izgubil svojata ne~ista i ne~esna du{a i telo, sv. Atanasij s# u{te se nao|al vo progonostvo. Toga{ bla`eniot car Konstatin Veliki po~inal i go nasledil negoviot najstar sin Konstantin II, koj caruval vo Rim. Toj ispratil pismo (preku sv.Atanasij) do Aleksandriskata crkva, vo koe pi{uvalo "Golemiot propovednik na verata i u~itel na zakonot Bo`ji, Atanasij, protiv kogo zastanale 'neprijatelite na vistinata', da bide vraten na prestolot". Takva poraka, da ja izvr{i, mu ostavil negoviot po~inat tatko, bla`eniot Konstantin Veliki, pred smrtta. Kon krajot na 337-ta godina Svetitelot bil primen od strana na pravoslavnite, so golema radost. No, negovite lukavi neprijateli prodol`ile da go klevetat pravednikot i da baraat da bide osuden na ve~no progonstvo, kako da sakale da go progonat od celiot svet, od seta vselena, kako da e svetot nivni, na izmamnicite i neznabo{cite. Za vreme na carot Konstancie, bil progonet od Istok na Zapad. Toa bilo vtoroto progonstvo na Svetitelot i toa od 339 - 346 godina. Po pismeno barawe na Car Konstant, Svetitelot bil vraten na patrijar{iskiot prestol vo Aleksandrija vo 346-ta godina. No, vo 350-ta godina bil ubien blago~estiviot car Konstant. Sv. Atanasij bil simnat od prestolot, a od strana na arievcite bil postaven Georgij Kapadokiski, koj nanel golemo zlo na hrisitijanite. Po~nala borba protiv crkvata Hristova od strana na arievcite. Zloto vo svetot se umno`ilo. Samiot sv. Atanasij pi{uva deka vojvodata Sebastijan, so vojska naoru`ena so no`evi, streli i me~evi, gi tepale i ma~ele hristijanite, zo{to bile cvrsti vo svojata vera i ne ja prifa}ale arievskata vera, bile tolku tepani i celi vo rani {to nivnite bliski ne mo`ele da gi prepoznaat.