DEMOSTEN "RIKAL ZA MILOST" PRED MAKEDONCITE!

Ovoj nastan go opi{al i gr~kiot istori~ar Diodor (17.100), so toa {to, imeto na Makedonecot, toj go zapi{al kako Koragus. (Za razli~nata transkripcija na anti~komakedonskite li~ni imiwa ve}e pi{uvavme). Diodor pi{uva:

Po porazot na Makedonecot, Diodor pi{uva deka Aleksandar bil razo~aran, dodeka Grcite radosno ja proslavuvale pobedata. Vo prodol`enie Diodor pi{uva deka Makedoncite tolku mu se nalutile na Grkot Dioksipus, {to pod negovata pernica podmetnale zlaten pehar, a podocna go obvinile deka toj go ukral istiot, so cel da go zasramat pred prisutnite. Navreden, Dioksipus ja napu{til veselbata i izvr{il samoubistvo, ispra}aj}i mu prethodno na Aleksandar pro{talno pismo. Aleksandar bil mnogu lut na onie Makedonci koi mu ja napravile ovaa nepravda na Grkot.

Inaku, Makedoncite i Grcite na nekolku mesta oddelno gi spomenuva i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf. Vo vrska so pokoruvaweto na aziskoto pleme Arahosi i so prestojot vo nivnata zemja, K. K. Ruf pi{uva:

Tamu (Aleksandar, z.m.) ja soedinil vojskata {to bila pod zapovedni{tvo na Parmenion. Toa bile {est iljadi Makedonci, dveste blagorodnici i pet iljadi Grci so {eststotini kowanici... (K.K.Ruf, cit. delo, str. 292).

I ovde gledame deka Makedoncite oddelno se spomnati od Grcite (pod ~ie ime, K.K.Ruf gi tretiral site narodi koi `iveele vo toga{nite gr~ki gradovi-dr`avi). Vpro~em, ova va`i i za ostanatite anti~ki istori~ari. Nitu eden od niv nema napi{ano, na primer: Atiwanite i Grcite, ili Spartancite i Grcite, zatoa {to, se znae deka Atiwanite i Spartancite bile Grci. No, koga se vo pra{awe Makedoncite, toga{ anti~kite istori~ari sosema jasno pi{uvale Makedoncite i Grcite, {to e nesomnen dokaz deka gi tretirale kako dva razli~ni naroda.

Sega }e spomneme u{te edno mnogu podocne`no gr~ko svedo{tvo, spored koe, isto taka jasno se gleda deka toga{nite Grci bile sosema svesni deka anti~kite Makedonci se razli~ni od niv. Se raboti za opisot na bitkata kaj Pidna, od strana na Plutarh. Da se potsetime deka vo ovaa bitka (22.06. 168 g. p.n.e.), Makedoncite do`iveale poraz, po {to Makedonija ja zagubila svojata nezavisnost i padnala pod rimska okupacija.

Opi{uvaj}i ja ovaa bitka, Grkot Plutarh Makedoncite gi narekuva neprijateli:

Nekoi velat deka, blagodarenie na mudriot plan na rimskiot polkovodec Emilie se slu~il napadot od strana na neprijatelite, otkako toj gi nateral Rimjanite da podgonat eden kow i da go naso~at kon niv. Negovoto sledewe go ozna~ilo po~etokot na borbata.

Zna~i, samiot Grk Plutarh, Makedoncite gi determinira kako neprijateli i toa vo nivnata borba so negr~kiot narod - Rimjanite! Vo kolku anti~kite Makedonci bile Grci, zarem ovoj Grk bi gi narekol taka? Zarem mo`e denes nekoj istori~ar (etni~ki Makedonec) da pi{uva, na primer, za borbite vo Ilindenskoto vostanie i, vo vakvite opisi, za ilindencite da tvrdi deka bile neprijateli? Sekako deka ne, a glavnata pri~ina e toa {to tie se negovi sonarodnici, poradi {to istori~arot nikako ne bi mo`el da gi nare~e kako neprijateli. Ottamu, vo kolku Grkot Plutarh smetal deka anti~kite Makedonci se negovi sonarodnici, toj voop{to ne bi gi narekol neprijateli - posebno ne vo nivnite borbi so negr~kiot narod Rimjani. Inaku, ova svedo{tvo e objaveno vo knigata Hristomatija po istorija na Blgarija (Sofija, 1964, str. 27).

Inaku, Plutarh gi spomenuva oddelno Helenite i Makedoncite i vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski (glava 47).

Sekako deka postojat u{te ogromen broj svedo{tva koi doka`uvaat deka Makedoncite ne bile nikakvi Grci, koi vo interes na prostorot, }e gi ostavime za druga prilika. Isto taka voop{to ne treba da n# buni toa {to anti~kite Makedonci slavele nekoi do bogovite {to gi slavele i Grcite (za {to podetalno }e pi{uvame vo prodol`enie). Toa nikako ne treba da zna~i deka tie bile Grci. I dene{nite Makedonci se pravoslavni, t.e. imaat ista veroispoved so Grcite, Rusite, Srbite, Bugarite itn., pa zarem toa zna~i deka dene{nite Makedonci ne se Makedonci? Veroispovedta nikoga{ ne ja odreduvala, nitu }e ja odreduva, etni~kata pripadnost na eden narod i mislam deka toa ne treba posebno da go doka`uvame.

No, celata ovaa lavina od dokazi sekako deka vo mnogu & pre~i na aktuelnata propagandno-politi~ka kampawa od Grcija, koja po sekoja cena, nasproti empirikata, se trudi da doka`e deka anti~kite Makedonci bile Grci. Ovaa kampawa odi do tamu {to ve}e se pravat ednostrani i neobjektivni tolkuvawa na originalnite dokumenti za anti~komakedonskata istorija.

Taka, na primer, vo delata na anti~kiot hroni~ar Arijan sekoga{ jasno se oddeleni Grcite od Makedoncite. Toj sekoga{ pi{uva Makedoncite i Grcite. No, vo delata posveteni na ovaa tema, napi{ani od biv{iot minister za Severna Grcija Nikolaos Martis, kako i vo feqtonot Aleksandar Veliki na avtorot Kicopulos, objaven vo vesnikot Elinikos Voras, e napraveno neobjektivno tolkuvawe na zborovite na Arijan, nebare toj sekade pi{uval: Makedoncite i ostanatite Grci (!?). (Hr.Andonovski, cit.delo, str. 39).No, da go potkrepime ova so dokazi. Vo deloto na Arijan i navistina e spomnata ostanatata Grcija, no samo vo eden slu~aj i toa vo eden govor na Aleksandar Makedonski. Sepak, toa voop{to ne mo`e mo`e da se protolkuva taka kako {to im odgovara na gr~kite propagandisti. Eve za {to stanuva zbor.

Poznato e deka Aleksandar, vo eden mig, za vreme na svojot pohod, im se nalutil na svoite oficeri poradi nivnite `elbi {to pobrgu da se vratat doma. Navreden od vakvata nivna postapka, toj im odr`al govor na oficerite (koj ostanal zapi{an od negovite sovremenici, od koi podocna go prepi{al i Arijan, cit. delo, str. 361). Vo ovoj govor, Aleksandar gi potsetil svoite oficeri za s# {to, toj i negoviot tatko Filip, napravile za Makedonija i za makedonskiot narod. Aleksandar im rekol deka ako sakaat site mo`at da se vratat nazad, no deka na nivno mesto toj }e postavi Persijanci. Makedonskite oficeri ja sfatile svojata gre{ka i epilogot na ovaa slu~ka e vo nivnoto izvinuvawe i povtorno zbli`uvawe so svojot car. No, pred da prilo`am izvadok od ovoj zna~aen govor na Aleksandar Makedonski, bi sakal povtorno da spomnam deka tokmu vo ovoj govor (spored gr~kite propagandisti) Aleksandar navodno ja spomenal Makedonija i ostanatata Grcija. Vedna{ da ka`am deka vakvoto tvrdewe na Grcite e najobi~na laga. Za `al, Arijan ne e preveden na makedonski, pa ottamu negovoto delo ne e dostapno za na{ata po{iroka javnost. No, da go prezentirame ovoj izvadok od govorot na Aleksandar Makedonski, vo koj, me|u drugoto, toj im rekol na svoite oficeri:

Prvo }e zboruvam za mojot tatko Filip, kako {to mi nalaga dol`nosta. Filip ve zatekna kako pleme na siroma{ni skitnici, oble~eni vo ko`i, koi jadea ov~o meso i `iveeja vo planinite, borej}i se samo poradi za{tita od va{ite sosedi: Trakijcite, Tribalite i Ilirite. Toj vi dade nametki namesto ko`ite vo koi bevte oble~eni, toj ve simna od ridovite vo ramninite i ve nau~i da se borite na ist na~in kako neprijatelite na va{ite granici... Toj ve napravi gra|ani, vi donese zakoni i ve civilizira. Toj ve oslobodi od pot~inetosta i od ropstvoto i ve napravi gospodari nad divite plemiwa koi ve maltretiraa i pqa~kosuvaa. Toj osvoi golem del od Trakija i, preku prezemaweto na najdobrite gradovi od bregot, ja otvori va{ata zemja za trgovija i vi ovozmo`i da rabotite vo rudnicite bez strav deka }e bidete napadnati... Tesalija, koja tolku dolgo ve zastra{uva{e i pla{e{e, toj ja pot~ini pod va{a vlast, a porazuvaj}i gi Fokijancite, te{kiot i neprooden pat kon Grcija, toj go napravi lesen i prooden, a lu|eto od Atina i Teba, koi so godini go ~ekaa povolniot moment da n# napadnat, toj isto taka gi pot~ini... Preminuvaj}i vo Peloponez, toj tamu podredi s# spored sopstvenata `elba, a otkoga stana nadmo}en komandant na celata ostanata Grcija za vojna protiv Persija, toj posaka slava, ne li~no za sebe, tuku za makedonskiot narod. (Poslednata re~enica na angliski glasi: Passing into the Pelloponese, he settled everything there to his satisfaction, and when he was made supreme commander of all the rest of Greece for war against Persia, he claimed the glory of it not for himself alone, but for the Macedonian people).

Navistina ne mi e jasno kako mo`at Grcite ovoj govor na Aleksandar Makedonski da go koristat vo svoja polza(!?). Ovde, ne samo {to Aleksandar Ilirite, Trakijcite i Tribalite gi narekuva divi plemiwa, tuku mo`e da se podrazbere deka vakvata kvalifikacija toj ja dal i za nekoi Grci (konkretno za gr~kite `iteli na Tesalija i za Fokijancite). [to se odnesuva do spomnuvaweto na celata ostanata Grcija, gledame deka Aleksandar i navistina go spomenuva ova, no ne zaedno so Makedonija, tuku zaedno so Peloponez! Toj ne veli Makedonija... i celata ostanata Grcija, tuku veli: Peloponez... i celata ostanata Grcija, {to e i navistina to~no, ako se znae deka osven Peloponez imalo i drugi gr~ki teritorii, koi Filip doprva gi osvojuval ili pridobival.

Inaku, Aleksandar i vo eden drug svoj govor (~ii delovi ostanale zapi{ani blagodarenie na Arijan), koga im objasnuval na svoite premoreni vojnici deka negova krajna cel e osvojuvawe na cela Afrika i Azija, t.e. osvojuvawe na celiot svet, vo eden mig izvikal: O, Makedonci i Grci, izdr`ete!

No, i pokraj ova, vo Grcija denes se smeta deka Arijan navodno ne pravel razlika pome|u Makedoncite i Grcite, {to e navistina neseriozno.

Sli~no na ova i denes vo u~ili{tata vo Grcija mnogu istoriski vistini se izopa~uvaat i se u~at poinaku otkolku {to i navistina bile, sekako vo sklad so dnevno-politi~kite potrebi na gr~kata propaganda. Taka, na primer, spored avtorot Gazepis (cit. delo), vo gr~kite u~ili{ta za Demosten se u~elo deka bil heroj vo bitkata na Heroneja, iako toj dezertiral od ovaa bitka. Begstvoto na Demosten go opi{uva Artur Vajgal (cit. delo, str. 105), kade ~itame:

Me|u begalcite bil i Demosten i se raska`uva deka, koga ali{tata mu se zapletkale vo edna grmu{ka od kapini, dodeka preskoknuval od edna karpa na druga, gi krenal racete i rikal za milost.

Inaku, vo bitkata kaj Heroneja zaginale nad iljada Grci. Toa bil dotoga{ najgolemiot broj zaginati Grci vo edna bitka.