NEVIDLIVI MAKEDONCI

Eve, u{te eden od dolgata serija skandali vo vrska so afirmacijata i pravata na Makedoncite vo Bugarija. Vratete se na naslovnata stranica i poglednete gi u{te edna{ lu|eto na slikata. Spored minatonedelnoto izvestuvaweto na Sovetot na Evropa za sostojbata na ~ovekovite prava vo Bugarija, vakvi lu|e tamu ne postojat. Bidej}i, site znaeme deka toa ne e taka prvo morame da se posomnevame vo kredibilitetot na edna institucija kako Sovetot na Evropa, koja pretendira da bide garant na ~ovekovite prava i ~esto gi uslovuva i kritikuva dr`avite vo Evropa. Eve dokaz deka site gre{at. Pra{awe e za {to se raboti vo ovoj slu~aj. Dali e ova gre{ka i nesposobnost na pretstavnicite na Sovetot na Evropa, u{te edna uspe{na manipulacija na Bugarija ili pak ne{to treto? ]e se obidime da dademe odgovor na ovie pra{awe vo eden od slednite broevi. Im upativme pisma na dvata pratenika na Parlamentot, koi go napi{aa izvestuvaweto i go o~ekuvame nivniot odgovor. Poznavaj}i gi prilikite na Balkanot, voop{to ne me ~udi, ako ova e maslo na na{ite isto~ni sosedi, koi samo vo izminatite godina uspeaja da n# izbri{at od spisokot na CIA, za malcinstva vo Bugarija. Potpi{aa dogovor so R. Makedonija deka nema da se gri`ime za na{eto malcinstvo vo Bugarija, vo nekolku izvestuvawa za ~ovekovi prava vnesoa informacii deka sme izmislena nacija i {to li ne. [to li n# ~eka utre? Nema belkim i doma da staneme nevidlivi.

So ova bi sakal da otvoram edna prijatelska polemika so onie koi prodol`uvaat da tvrdat deka ne be{e mo`no zazemaweto na Solun, pri krajot na Vtorata svetska vojna. Se raboti za ~uvstvitelno pra{awe, koe na{ata javnost ja preokupira dolgo vreme. Sum ~ul mnogu razli~ni i kontradiktorni mislewa. Kako {to mnogumina znaat, toga{ dojde do pobuna na nekoi edinici na NOV, koi baraa namesto na Sremski front, na{ata vojska da se upati kon Solun. Avtorot na ovoj tekst e ubeden deka edna operacija za zazemawe na Solun be{e mo`na i deka e golema {teta {to ne se iskoristi vakva istoriska {ansa, koja mo`e{e presudno da deluva vo razvojot na na{iot narod i da napravi ne{tata denes da bidat mnogu razli~ni. Se somnevam deka voop{to e to~no, deka toga{ na granicata so Grcija bile rasporedeni britanski trupi. Edinstvenata voena sila vo Grcija, koja eventualno mo`e{e da ni se sprotistavi be{e ELAS koja i onaka be{e sostavena od ogromen broj Makedonci, za koi ne e ba{ sigurno deka }e se borea protiv svoite bra}a. Se razbira, postoeja i nekolku drugi pomali gr~ki voeni grupacii, no tie nikako ne mo`ea da bidat seriozna prepreka. Deka }e go zazemevme Solun e sosema verojatno i jas mislam deka toa mo`e{e da se napravi so mal napor. Se razbira, Zapadnite sili `estoko se protivea na vakov poteg, pred s#, bidej}i vo toa go gledaa eventualnoto mo`no izleguvawe na Rusija na Egejskoto More. Dali }e mo`evme da go zadr`ime e sosema druga rabota. Verojatno i ne mo`evme bez da predizvikame konflikt so Zapadnite sili. Golemata razlika e deka NIE }e pregovaravme so NIV i }e mo`evme da barame po~ituvawe na ~ovekovite i kulturnite prava na Makedoncite vo Grcija, a bogami i za nekakva avtonomija. Za `al, ne ni ostanuva ni{to drugo, osven da {pekulirame i da razbereme deka bez `rtvi izgleda ne e mo`en napredok, iako nie bogami i dadovme `rtvi, a ne naprednavme. To~na e onaa izreka deka "Edinstveno {to n# u~i istorijata e deka ni{to ne u~ime od nea".

Pred okolu edna sedmica mo`evme da gi vidime manifestaciite odr`ani vo germanskiot Parlament po povod holokaustot, genocidot izvr{en vrz Evreite vo poslednata svetska vojna. Vedna{ potoa go vidovme i stavaweto na temelite na spomenikot vo centarot na Berlin, koj }e ja obele`uva istata tragedija i koj }e bide vidliv re~isi od celiot grad za da gi potsetuva Germancite na del od nivnata neslavna istorija. Site znaeme deka ovoj ~in na neviden genocid be{e predizvikan od nacistite i deka Germancite se ~uvstvuvaat odgovorni i vinovni za ona {to se slu~ilo. Namesto da go negiraat ona {to se slu~ilo Germancite doka`aa deka se golem i dostoinstven narod, sposoben da se soo~i so najte{kite i najsramnite momenti od svojata istorija. Namesto da la`at i negiraat, tie ja odbraa vistinata, namesto da gi povtoruvaat gre{kite tie kolektivno gi popravaat i odat napred posilni i popo~ituvani od koga bilo. Germanija, denes so pravo e vode~ka sila vo Evropa, kako ekonomski taka i politi~ki. Sosema sprotivnoto se slu~uva tuka, na Balkanot. Gre{kite i genocidite od minatoto ne se priznavaat i popravaat, tuku prodol`uvaat da se krijat, a so istorijata se manipulira kako i porano. Svedoci sme kako Bugarija se zasrami minatata nedela, na Konferencijata za holokaustot kade {to bara{e, svetot da ja prifati nejzinata verzija na istorijata kako "spasitel na Evreite". Namesto golemina, priznavawe i soo~uvawe so gre{kite se sre}avame so prodol`uvawe i manipulacija na istorijata i vistinata. Za sre}a Evreite, za razlika od nas, imaat lu|e koi im gi branat interesite. Vo istiot stil na manipulacija so istorijata, bugarskata dr`ava prodol`uva so {irewe na nevistini i za nas, Makedoncite. Te sme bile nova i izmislena nacija, te ne sme ona {to sme, te lobiraat niz svetot deka vo Bugarija nema Makedonci itn. Sli~en stav ima i na{iot ju`en sosed. I pokraj, o~igledniot poraz na svetski plan vo vojnata za imeto, tie uporno insistiraat na promena nadevaj}i se deka ako gi kupat pove}eto na{i pretprijatija, tuka ne{tata }e se izmenat. Nema promeni i so priznavaweto na Makedoncite i so iljadnicite begalci od Gra|anskata vojna, koi s# u{te ne mo`at da se vratat vo svoite sela i gradovi, ne mo`at da gi posetat grobovite na svoite familii, ne mo`at da bidat ni turisti. I seto toa vo zemja, koja se fali deka e kolevka na demokratijata. Ostanatite sosedi ne vredi ni da se spomenuvaat. Goleminata na narodite izgleda deka ne postoi vo balkanskiot re~nik, osven mo`ebi vo na{iot. Nie ne gi negirame sosednite narodi, ne manipulirame so istorijata, si gi priznavame gre{kite od minatoto. Samo {to nie otidovme vo totalno sprotivna nasoka. Vo na{ata golemina si gi zaboravivme nacionalnite interesi, a bez niv narodite propa|aat.