Ovie denovi, koga se proslavuva 20-vekovnoto prisustvo na Hristovata crkva na makedonskite prostori kako i nadvor od niv, gi proslavuvame i slavnite dela izvr{eni od Bo`jite ugodnici, koi so silen duh i golema revnost na verata, so neizmerna qubov kon Boga i svetot, se preselile vo carstvoto Hristovo, a slavata Gospodova gi osvetlila niz site vekovi. Tie ja ispolnile svojata ~ove~ka dol`nost so dela i samo`rtva i mnogu od niv oti{le izbrkani od ovoj svet, bez da za`alat za nego. "Ne vra}aj me vo svetot, poln so nepravdi i bezzakonija, od koj me izbavi". (mon. Tadij, 84). Me|u niv spa|a i golemiot Hristov apostol sv. Petar, koj be{e progonuvan i zavr{i raspnat na krst za{to ja sfatil ve~nata vrednost na `ivotot, za{to prosveten od blagodetta na Svetiot duh, go po~uvstvuval Boga i negovoto prisustvo vo istorijata i vo ve~nosta. Na den 29 januari se proslavuvaat ~esnite verigi na sv. apostol Petar, vo koi bil zakovan od neznabo`niot car Irod, no pri pojavata na angelot Gospodov vo zatvorot, tie padnale od nego. Za toa ni svedo~i Svetoto pismo preku delata na sv. apostoli od sv. apostol Luka: "I, ete, angel Gospodov zastana, i svetlina blesna vo zatvorot". Angelot mu rekol na Petar: "Stani brzo! I verigite mu padnaa od racete negovi". ^esnite verigi so ~udotvorna mo}, erusalimskiot patrijarh & gi dal na caricata Evdokija. Taa eden del od niv & gi dala na svojata }erka Evdoksija, a drugiot del go ispratila vo crkvata "Sv. Apostoli" vo Carigrad. Caricata Evdoksija, koja izgradila crkva vo ~est na sv. ap. Petar, gi polo`ila vo nea ~esnite verigi, zaedno so verigite vo koi bil okovan, po naredba na car Neron, do poslednite denovi od svojot `ivot. Na 28 januari se proslavuvaat i golemite makedonski svetci - pustino`iteli sv. Gavril Lesnovski i sv. Prohor P~inski koi so golemi dela, nepokolebliva vera, cvrsta i nesomnena nade` vo Boga vo site svoi stradawa, vo ovoj kratok zemen `ivot, `iveej}i zaedno so yverovite, oddale~eni od lu|eto, stanale ~eda na Evangelieto, sinovi na voskresenieto, naslednici na ve~niot `ivot i ja osvetlile Makedonija i celiot svet. Sveti Gavril Lesnovski e roden vo selo Osi~e, kaj Kriva Palanka. Go izu~il u{te kako mal Svetoto pismo, a podocna i hristijanskata kni`evnost. Po naredba na angel Gospodov izgradil hram na Osi~koto pole. Se zamona{il vo Lesnovskiot manastir. So Bo`ja pomo{ gi le~el lu|eto od razni bolesti, no i `ivotnite, u{te na zemniot `ivot. Se podvizuval vo eden skit, vo blizina na Zletovo, a podocna vo {uma, vo blizina na seloto Lukovo. Se podvizuval i na planinata nare~ena OBLI VRV kade {to ostanal okolu trieset godini vo te{ki podivizi i tuka se upokoil. Nikoj ne ja znael pe{terata kade {to po~ivale negovite sveti mo{ti, no Svetitelot mu se javil na monahot Josif, na son, i mu rekol: "Poslu{aj i otidi na Obli Vrv i tamu }e mi gi najde{ mo{tite. Prenesi gi vo Lesnovski manastir... Bog mi zapoveda da ti go ka`am toa {to ti go ka`av". (arhimandrit d-r J. Popovi}.) A koga do{le do blizina na mo{tite, Svetitelot, pak mu se javil na monahot so zborovite: "Blizu sum od tebe na levata strana. Se poklonile na mo{tite Mitropolitot so episkopite, igumenot i ostanatite sve{tenici, monasi i knezovi. Od mo{tite izleguval miomiris kako od blagomirisen krin". Svetite i ~udotvorni mo{ti gi prenele vo Lesnovskiot manastir. No, podocna, vo vremeto koga car Murta im objavil vojna na Srbite, pla{ej}i se od spaluvaweto na mo{tite, bugarskiot patrijarh gi zel svetite mo{ti na Svetitelot i gi prenel vo Trpezica, vo hramot "Sv. Apostoli" kaj Trnovo, kade {to se nao|aat i do denes. Me|u najgolemite i najstari makedonski svetiteli, koj se podvizuval vo Severoisto~na Makedonija e pustino`itelot od Ov~e Pole, sv. Prohor P~inski. Bezbrojni i neobi~ni se negovite dela. Se sporeduva so angelite, so prorocite, so apostolite, zo{to `iveel angelski ~ist `ivot i so pomo{ na Bo`jata blagodet gi progonuval zlite duhovi, gi lekuval bolnite, slepite, sakatite. Denes e za~uvan celosen prepis na @itieto na sv. Prohor P~inski, vo rakopis od 1827 godina. Sveti Prohor P~inski poteknuva od Ov~epolskata oblast. @iveel vo XI vek. Vo molitvi kon Boga, post i te{ki izma~uvawa, `iveel vo edna pe{tera, kaj Negori~kata pustina koja {to postoi i denes kaj Staro Nagori~ani - Kumanovsko. Vo nea ostanal 32 godini. Potoa zaminal vo druga pe{tera, vo blizina na rekata P~iwa, na planinata Kozjak. Sveti Prohor, vo ovaa pe{tera ostanal trieset godini i vo nea go ispu{til svojot duh, na 14 oktomvri. Nikoj ne znael kade se nao|aat negovite mo{ti. Svetitelot na son mu se javil na carot na Vizantija, Roman IV Diogen (nekoga{niot lovec na srni, kogo Svetitelot go blagoslovil i mu rekol deka }e stane car) i mu rekol: "Caru Diogene, }e me bara{ vnatre, vo pustinata i }e me najde{. Carot i patrijarhot go na{le teloto na Golemiot svetec neizgnieno i gi donele vo blizina na rekata P~iwa". Carot tuka sozdal zadu`bina vo imeto na sv.Prohor, ja osvetil i gi postavil mo{tite so kov~egot na desnata strana od oltarot, vo malata crkva. Mo{tite na golemiot Bo`ji ugodnik se nao|aat vo negoviot manastir, vo grobnicata, vnatre vo samata crkva. Na den 30 januari se proslavuva Misirecot, prep. Antonie Veliki, roden okolu 250-ta godina. Imal te`ok podvi`ni~ki `ivot celi 85 godini, od svojata 20 - godi{na vozrast do svojata 105-ta godina, koga mudriot i smiren, nare~en "u~itel na u~itelite i vospita~ na vospita~ite", ostavaj}i zad sebe golemi i bezbrojni dela, ostanal veliki, dostignal sovr{enstvo na zemjata i se preselil vo nebesnoto carstvo, ostavaj}i primer na site generacii niz site vekovi za vozdr`livosta na umot i srceto, telesnata vozdr`livost i `ivot vo soglasnost na svojata volja so Bo`jata, od ogromnata qubov kon Boga.